TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi drugega toženca se ugodi, sodba zaradi izostanka se r a z v e l j a v i (1. točka izreka odločbe), in delno 4. točka izreka odločbe glede stroškov postopka, ki jih mora drugi toženec plačati tožeči stranki solidarno s prvo toženo stranko v znesku 344,537,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24.10.2003 dalje, in v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Zavrže se pritožba drugega toženca, s katero izpodbija sodbo, izdano zoper prvo toženo stranko.

 

Sodišče prve stopnje je ugotovilo obstoj predpostavke sklepčnosti tožbe, vendar te ni obrazložilo. Sklepčnost kot predpostavka dopustnosti izdaje zamudne sodbe namreč pomeni, da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi, katerih resničnost se zaradi pasivnosti toženca predpostavlja. Navedena morajo biti vsa dejstva, na podlagi katerih sodišče ugotovi, če je tožbeni zahtevek po materialnem pravu utemeljen. To pomeni, da je zamudna sodba dopustna le tedaj, če so dejstva v tožbi takšna, da je mogoče brez nadaljnjih pojasnil oziroma navedb in zgolj na podlagi predloga tožeče stranke takšno sodbo tudi izdati. Tožeča stranka je poleg materialne škode zahtevala tudi povrnitev nematerialne škode. Z meritorno sodbo zoper prvo toženo stranko ji ni bila v celoti priznana zahtevana odškodnina po višini, kar gotovo kaže na delno nesklepčnost tožbe, zato ni bilo podlage za izdajo zamudne sodbe.