TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahtevi zagovornika obs. B.D. za varstvo zakonitosti se ugodi in se pravnomočna sodba Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 7.6.1999 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru z dne 18.11.1999 spremeni tako, da se zoper obt. B.D. na podlagi 4. točke 357. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP)

z a v r n e

obtožba, da je dne 4.11.1993 v večernih urah v M. v stanovanju na P. ulici zagrozil M.V., da mu bo prerezal vrat in da bo z njim fizično obračunal, kolikor ne bo podpisal menjalne pogodbe o zamenjavi svojega osebnega avtomobila, znamke A.R., za vozilo znamke C.D., in pri tem izvlekel tudi britev, M.V., ustrahovan zaradi takšnih groženj, pa je menjalno pogodbo podpisal in mu je bil primoran svoje vozilo prepustiti, je torej z namenom, da bi si pridobil protipravno premoženjsko korist, z resno grožnjo prisilil drugega, da je kaj storil v škodo svojega premoženja, in da je storil s tem kaznivo dejanje prisiljenja po 1. odstavku 61. člena Kazenskega zakona Republike Slovenije (KZ RS/77).

Stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke 2. odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obtoženca in potrebni izdatki ter nagrada njegovega zagovornika obremenjujejo proračun.

Oškodovani M.V. se s premoženjskopravnim zahtevkom napoti na pravdo.

Bistveni znak kaznivega dejanja izsiljevanja po 1. odstavku 172. člena KZ-77 je tudi nastanek škode, bodisi na premoženju oškodovanca, bodisi na premoženju koga drugega. Ker je v izreku pravnomočne sodbe povzeto le zakonsko določilo, in sicer "da je oškodovanec kaj storil v škodo svojega premoženja", ne da bi bila škoda konkretizirana in v katerem tudi ni opisano, kakšna premoženjska škoda naj bi oškodovancu nastala pri zamenjavi osebnih avtomobilov, niso podani vsi znaki kaznivega dejanja izsiljevanja. V tem primeru pa so podani vsi znaki kaznivega dejanja prisiljenja po 1. odstavku 61. člena KZ-77.