TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

1./ Reviziji se delno ugodi, sodbi sodišč prve in druge stopnje se spremenita tako, da se sodba sodišča prve stopnje glasi:

Tožena stranka (zavarovalnica) mora plačati tožeči stranki znesek 650.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 22.9.1992 dalje do plačila in ji povrniti pravdne stroške v znesku 78.282,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 22.9.1992 dalje do plačila, vse v 15 dneh, da ne bo izvršbe.

Višji tožničin tožbeni zahtevek se zavrne.

2./ V ostalem delu se revizija zavrne kot neutemeljena.

3./ Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega in revizijskega postopka.

Pri določanju odškodnine za negmotno škodo je treba upoštevati vse kriterije, ki jih določa 200. čl. zakona o obligacijskih razmerjih. Poleg stopnje bolečin in njihovega trajanja je važen tudi pomen prizadete dobrine in namen te vrste odškodnine. Sodišče pa mora gledati tudi na to, da odškodnina ne bi šla na roke težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom. Konkretno določena odškodnina ne sme preseči okvirov, v katerih se v sodni praksi določa odškodnina za razne vrste škod vse do katastrofalne škode. Paziti pa je treba tudi na razmerja med posameznimi vrstami negmotne škode.