TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tožbeni zahtevek, ki se glasi:

„1. Tožena stranka Občina X. je dolžna tožeči stranki H. M., B., plačati znesek 11.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od vložitve tožbe dalje do plačila, v 15 dneh pod izvršbo.

2. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni po prejemu sodbe povrniti pravdne stroške, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po preteku paricijskega roka dalje do plačila.“

z a v r n e.

Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki 1118,20 EUR stroškov postopka v roku 15 dni od prejema sodbe sodišča druge stopnje.

Sodna praksa objektivno odgovornost za škodo, ki je posledica stvari, priznava le v primerih, ko gre za veliko in nepredvidljivo nevarnost škode, ki se ji ni mogoče izogniti tudi, če se uporabi vsa dolžna skrbnost. V določenih okoliščinah stvar sicer res lahko postane nevarna, vendar pa to narave odgovornosti ne spreminja. Treba je namreč ugotoviti, ali je takšna povečana nevarnost posledica nedopustnega ravnanja ali ne, in če je, je podlaga odgovornosti krivdna.

V primeru opustitve ne moremo govoriti o fizikalni vzročnosti in je zato praviloma potrebno glede presoje protipravnosti očitane opustitve najti pravno pravilo, ki domnevno odgovorni osebi nalaga določeno ravnanje, katerega namen je preprečiti nastanek takšnega tipa škodnega dogodka kot se je zgodil. Šele opustitev tako določenega dolžnostnega ravnanja lahko predstavlja podlago za odškodninsko odgovornost.