TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč
VSL sodba in sklep II Cp 1521/2003 - zastavna pravica na podlagi sporazuma strank - ničnost pogodbe - terjatev v tuji valuti - valutna klavzula - pogodbene obresti - obrestna mera zamu...
Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi v 1. točki
izreka v delu, v katerem je bilo odločeno o ničnosti določila 1.
odstavka 4. člena posojilne pogodbe z dne 13.11.1991, sklenjene med
pravdnima strankama v obsegu, v katerem obrestna mera presega obrestno
mero, ki jo banke priznavajo občanom za vloge na vpogled ter v 2., 3.,
4. in 5. točki izreka sodbe sodišča prve stopnje ter zadeva v tem
obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
II.V preostalem delu se pritožba zavrne in v tem delu potrdi
sodba sodišča prve stopnje.
člena ZOR, niso dovoljene ne glede na to, ali so podani elementi
oderuštva.
V času sklepanja sporazuma strank dogovarjanje višine obrestne mere
zamudnih obresti pri deviznih terjatvah oziroma terjatvah z valutno
klavzulo ni bilo omejeno (prim. 3. odstavek 277. in 2. odstavek 400.
člena ZOR), ampak prosto (prim. npr. odločbo VS RS opr. št. II Ips
266/2002). Zato sodno varstvo tudi ni bilo omejeno le na vpogledne
obresti, razen če je posojilojemalec dokazal obstoj dejanskega stanu,
ki ga abstaktno predvideva 141. člen ZOR, ko določa pogoje, kdaj se
določena pogodba šteje za oderuško in zato nično.
Pri presoji dogovorjene obrstne mere zamudnih obresti bi bilo treba v
okviru subjektivnega elementa dokazati tudi, da se je posojilodajalec
zavedal, da nasprotni pogodbenik svoje obveznosti ne bo mogel
izpolniti.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.