TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

Za pogodbo o poravnavi veljajo splošne določbe o dvostranskih pogodbah, če ni zanjo določeno kaj drugega (prvi odstavek 1093. člena ZOR). Ker zakon za primer, ko pride po sklenitvi pogodbe o poravnavi do spremenjenih okoliščin, ne določa kaj drugega, bi torej po splošnih pravilih o razvezi ali spremembi pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin tožnik ne bil upravičen do zahtevka, kakršnega je uveljavil.

S pogodbo o poravnavi sta pogodbeni stranki uredili razmerje trajnega značaja. Dogovorili sta se namreč za plačevanje mesečne rente zaradi izgubljenega zaslužka tožnika. Razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin v takem primeru ne bi predstavljala (dokončne) ureditve razmerja med strankama, saj bi bilo treba drugačno višino rente določiti bodisi sporazumno bodisi s posredovanjem sodišča na zahtevo upravičene stranke. Tega sta se očitno zavedali tudi pravdni stranki, ki sta tekom pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje sporazumno v določeni meri upoštevali spremenjene okoliščine za določeno časovno obdobje, sodišči prve in druge stopnje pa sta z analogno uporabo 196. člena ZOR tožniku dopustili zahtevek na spremembo pogodbe. Edino z analogno uporabo omenjenega zakonskega določila je namreč tožniku mogoče priznati pravico zahtevati spremembo dogovorjene rente.