TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in sklep sodišča prve stopnje v 1. in 3. točki spremeni tako, da se glasi:

„1. Tožena stranka K. Z. je v roku 8 dni dolžan vzpostaviti prejšnje posestno stanje na parc. št. 572/1 s tem, da na parc. št. 572/1 ob severni meji te parcele, s parcelo št. 572/6, namesti ter zabetonira vseh šest samovoljno odstranjenih in/ali odžaganih kovinskih stebričkov (6x) ter da vzpostavi stanje, kot je bilo pred, s strani toženca ali njegovih izpolnitvenih pomočnikov, izvedenima samovoljnima posegoma v obdobju od 17. 4. 2010 do 23. 4. 2010, da ne bo izvršbe.

2. Tožencu se prepoveduje v bodoče na tak ali podoben način posegati v soposest tožnice na parc. št. 572/1, vse da ne bo izvršbe.“

II. Sicer se pritožba v preostalem delu zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu (2. točka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške vključno z njenimi pritožbenimi stroški v skupnem znesku

678,25 EUR

v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne dalje.

V motenjskem sporu ni pasivno legitimiran zgolj tisti, ki motilno dejanje neposredno izvrši (ali ga naroči), pač pa tudi tisti, ki ga kasneje odobri ali če je dejanje opravljeno v njegovo korist. V nasprotnem primeru bi bilo tožnikom uveljavljanje sodnega varstva posesti precej oteženo, če ne celo onemogočeno, saj bi se vedno lahko našla tretja oseba, ki bi motilno dejanje priznala kot svoje in s tem izključila pasivno legitimacijo konkretnega toženca. Zato je treba vsakič presoditi vlogo tistih, ki pri motilnem dejanju sicer niso nujno neposredno aktivno sodelovali, pa so od njega imeli korist in se od samovoljnega ravnanja tudi niso ogradili, distancirali.