TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se v izpodbijanem delu glede odločitev o takoimenovanem glavnem tožničinem tožbenem zahtevku razveljavita in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o tožničinih revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Revizijsko poudarjanje, da razlogi, zaradi katerih je sodišče druge stopnje razveljavilo odločitev sodišča prve stopnje o takoimenovanem podrejenem tožbenem zahtevku, govore tudi za razveljavitev odločitve sodišča prve stopnje o takoimenovanem glavnem tožbenem zahtevku, da so torej za odločitev o obeh njenih tožbenih zahtevkih pomembni enaki razlogi, dejansko in vsebinsko pomeni, da je šlo za odločanje o v pretežnem delu enakih tožbenih zahtevkih. Zato različna odločitev o teh enakih delih tožbenih zahtevkov predstavlja nasprotje med izreki sodbe in njenimi razlogi, torej bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP.

Že v postopku na prvi stopnji ni bilo pogojev za naknadno eventuelno kumulacijo tožbenih zahtevkov po drugem odstavku 188. člena ZPP. Po prvem odstavku 191. člena ZPP je sprememba tožbe sprememba istovetnosti zahtevka, povečanje obstoječega zahtevka ali uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega. Takoimenovani podrejeni tožbeni zahtevek v tej pravdi je vsebovan v takoimenovanem glavnem tožbenem zahtevku in ne gre niti za spremembo istovetnosti zahtevka, niti za uveljavljanje drugega zahtevka poleg že obstoječega. Manjši zahtevek, ki je vsebovan v glavnem zahtevku, ni drug zahtevek v smislu prvega odstavka 191. člena ZPP.