TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba delno spremeni tako, da se 3. in 4. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje glasita:

„3. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki obračunati plačo za obdobje od decembra 2009 do julija 2010 v naslednjih bruto zneskih:

- december 2009 1.188,18 EUR z zapadlostjo 19. 1. 2010,

- januar 2010 984,69 EUR z zapadlostjo 19. 2. 2010,

- februar 2010 963,20 EUR z zapadlostjo 19. 3. 2010,

- marec 2010 1.235,45 EUR z zapadlostjo 19. 4. 2010,

- april 2010 1.186,33 EUR z zapadlostjo 20. 5. 2010,

- maj 2010 1.031,52 EUR z zapadlostjo 19. 6. 2010,

- junij 2010 1.080,64 EUR z zapadlostjo 19. 7. 2010,

- julij 2010 773,40 EUR z zapadlostjo 20. 8. 2010

ter ji po odvodu davkov in prispevkov plačati neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od datumov zapadlosti do plačila, v osmih dneh pod izvršbo, višji obrestni zahtevek pa se zavrne.

4. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške izračuna v višini 125,93 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 9. 2010 dalje do plačila, v osmih dneh pod izvršbo, višji obrestni zahtevek (za plačilo obresti od 1. do 9. 9. 2010) pa se zavrne.“

V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Plača mora biti izplačana najkasneje 18 dni po poteku plačilnega obdobja oz., če je plačilni dan dela prost dan, najkasneje prvi naslednji delovni dan. To pomeni, da delodajalec pride v zamudo šele naslednji dan po preteku plačilnega obdobja, to je 19. dne v mesecu, oz. naslednji dan po prvem delovnem dnevu, če je bil plačilni dan dela prosti dan. Od tega dne dalje je delavec upravičen do zakonskih zamudnih obresti.