Splošni pogoji poslovanja Javnega jamstvenega in...

3809. Splošni pogoji poslovanja Javnega jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije

Direktorica Javnega jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije v skladu s 6. in 16. členom zakona o javnih skladih (Uradni list RS, št. 22/00) ter na podlagi 13. in 19. člena ustanovitvenega akta Javnega jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 103/00) po predhodnem soglasju nadzornega sveta določa

S P L O Š N E P O G O J E P O S L O V A N J A Javnega jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije

I. SPLOŠNA DOLOČBA

1. člen

Splošni pogoji poslovanja Javnega jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije (v nadaljevanju: sklad) opredeljujejo:

-

merila za določitev upravičencev do ugodnosti po zakonu o jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 25/97, 10/98, 41/99, 53/99; v nadaljevanju: ZJSRS), iz naslova pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca in iz naslova pravic otrok v primeru neplačevanja preživnin,

-

vsebino pravic in obveznosti sklada, upravičencev in tretjih oseb, na podlagi pravic, ki pripadajo upravičencem na podlagi ZJSRS,

-

prehode terjatev na sklad (subrogacija) in izterjavo.

II. UPRAVIČENCI DO SREDSTEV SKLADA

2. člen

Upravičenci do sredstev sklada iz naslova pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca in iz naslova pravic otrok v primeru neplačevanja preživnin, so opredeljeni v ZJSRS in zakonu o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 54/99, 110/99; v nadaljevanju: ZFPPod).

1. Upravičenci iz naslova pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca

3. člen

Pravice v primeru insolventnosti delodajalca ima delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca oziroma zaradi izbrisa delodajalca iz sodnega registra v skladu s 27. in na podlagi 35. člena ZFPPod, pri katerem je bil zaposlen neprekinjeno najmanj tri mesece pred datumom prenehanja delovnega razmerja (v nadaljnjem besedilu: upravičenec) v skladu z določili ZJPSRS in v skladu z določili ZFPPod.

4. člen

Delodajalec v teh splošnih pravilih je pravna in fizična oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki zaposluje delavca.

5. člen

Delodajalec je insolventen po teh splošnih pravilih:

-

če je nad njim začet stečajni postopek ali

-

če je sklep o potrditvi prisilne poravnave z načrtom finančne reorganizacije nad njim postal pravnomočen.

6. člen

Upravičenec pridobi pravice iz naslova pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca z dnem prenehanja delovnega razmerja.

Pogoj za pridobitev pravic je:

-

v primeru stečaja podjetja, da je delavec svoje pravice prijavil v rokih in na način, določen v zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, za prijavljanje terjatev,

-

v primeru pravnomočnega sklepa o potrjeni prisilni poravnavi s finančno reorganizacijo, da je delavec zahteval varstvo svojih pravic v rokih in na način, določen v predpisih, ki urejajo delovna razmerja, če mu pravice niso bile priznane v skladu s temi predpisi.

Ne glede na določbo prve alinee prejšnjega odstavka prijava terjatve v stečajnem postopku ni pogoj za pridobitev pravic po ZJSRS, če je bil stečajni postopek zaključen, ne da bi bila opravljena delitev upnikom, ker premoženje, ki bi prišlo v stečajno maso, ni zadoščalo niti za stroške stečajnega postopka oziroma je bilo neznatne vrednosti.

7. člen

Pravice iz naslova insolventnosti delodajalca, ki se upravičencu priznajo na podlagi določil ZJSRS, so neodtujljive osebne materialne pravice in jih ni dopustno prenesti na drugega in ne podedovati.

2. Upravičenci iz naslova pravic otrok v primeru neplačevanja preživnin

8. člen

Pravico do nadomestila preživnine po ZJSRS ima otrok:

-

ki mu je s pravnomočno sodbo ali začasno odredbo sodišča oziroma z dogovorom pri centru za socialno delo določena preživnina, ki je zavezanec ne plačuje,

-

ki je državljan Republike Slovenije in ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji,

-

ki je tujec in ima stalno bivališče v Republiki Sloveniji, če je tako odločeno z meddržavnim sporazumom ali ob pogoju vzajemnosti,

-

ki še ni star 18 let,

-

ki živi v družini, v kateri dohodek na družinskega člana ne presega 55% povprečne plače v državi v preteklem letu.

9. člen

Šteje se, da preživninski zavezanec ne plačuje preživnine, če preživnina ni plačana zaporedoma tri mesce ali če jo preživninski zavezanec plačuje neredno.

Sklad pri odločanju o pravici do nadomestila preživnine upošteva kot merilo za neredno plačevanje preživnine iz prvega odstavka 21.b člena ZJSRS, če preživninski zavezanec dolguje skupaj vsaj znesek treh povprečnih mesečnih preživnin v zadnjih 12 mesecih pred vložitvijo zahtevka. Mesec, v katerem zastopnik vloži zahtevo, se ne šteje med zadnjih 12 mesecev.

10. člen

Pravica do izplačila nadomestila preživnine traja do dopolnjenega 15. leta starosti, oziroma 18. leta starosti otroka, če ni v delovnem razmerju.

11. člen

Pri ugotavljanju višine dohodka na družinskega člana se smiselno upoštevajo določbe zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 97/01). Dohodkovni pogoj sklad preverja po uradni dolžnosti vsako leto s 1. julijem. Dohodkovni položaj preverja na podlagi podatkov o odmeri otroškega dodatka pristojnega centra za socialno delo.

Za otroke, kjer zakoniti zastopnik pri centru za socialno delo ni uveljavljal pravice do otroškega dodatka, sklad pozove zakonitega zastopnika, da mu posreduje podatke za izračun dohodkovnega položaja na enak način kot je to določeno za uveljavitev pravice do otroškega dodatka.

V primeru, da dohodkovni pogoj, ob nespremenjenih drugih okoliščinah ni več izpolnjen, izda sklad ugotovitveno odločbo, na podlagi katere se ustavi izplačilo nadomestila preživnine, do naslednjega preverjanja dohodkovnega pogoja.

12. člen

Otroku pripada pravica do nadomestila preživnine, če je postopek izvršbe po predpisih, ki urejajo izvršbo in zavarovanje, neuspešno zaključen ali če postopek izvršbe traja več kot tri mesce.

Kadar preživninski zavezanec biva v tujini, se pravica do nadomestila preživnine prizna, če otrokov zakoniti zastopnik skladno z mednarodnimi konvencijami in bilateralnimi sporazumi poda pisno zahtevo za izterjavo preživnine iz tujine.

13. člen

Nadomestilo preživnine ne pripada otroku, ki:

-

živi v skupnem gospodinjstvu s preživninskim zavezancem,

-

je oddan v rejništvo,

-

je zaradi vzgoje, šolanja ali usposabljanja nameščen v zavod, v katerem ima pretežno brezplačno oskrbo.

III. VSEBINA PRAVIC IN OBVEZNOSTI SKLADA, UPRAVIČENCEV IN TRETJIH OSEB, NA PODLAGI PRAVIC, KI PRIPADAJO UPRAVIČENCEM NA PODLAGI ZJSRS

1. Iz naslova pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca

14. člen

Upravičenec izgubi pravice:

-

če mu je bila terjatev poravnana s strani stečajnega dolžnika oziroma delodajalca najmanj v višini določeni v drugem odstavku 19. člena ZJSRS pred izvršitvijo odločbe, izdane v postopku po ZJSRS;

-

če je dal neresnične podatke glede izpolnjevanja pogojev za pridobitev oziroma obseg pravic po ZJSRS;

-

če ni sporočil sprememb, ki lahko vplivajo na pridobitev oziroma obseg pravic po ZJSRS.

15. člen

Sklad ima pravico zahtevati vrnitev sredstev povečanih za pripadajoče obresti in stroške postopkov, izplačanih po ZJSRS, če so bile pravice pridobljene na podlagi neresničnih podatkov oziroma če upravičenec ni sporočil skladu dejstev, ki vplivajo na pridobitev ali prenehanje pravic po ZJSRS.

2. Iz naslova pravic otrok v primeru neplačevanja preživnin

16. člen

Otrok pridobi pravico do nadomestila preživnine po ZJSRS od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka.