ZDoh – Zakon o dohodnini (ZDoh)

2582.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o dohodnini

Razglašam Zakon o dohodnini, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 21. decembra 1993.

Št. 0100-159/93

Ljubljana, dne 29. decembra 1993.

Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.

Z A K O N
O DOHODNINI

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

V Republiki Sloveniji so z dohodnino obdavčeni dohodki, določeni s tem zakonom.

2. člen

Viri dohodnine so:

-

osebni prejemki;

-

dohodki iz kmetijstva;

-

dohodki iz dejavnosti;

-

dohodki iz kapitala;

-

dohodki iz premoženja;

-

dohodki iz premoženjskih pravic.

3. člen

Viri iz prejšnjega člena se med letom obdavčujejo z davki, določenimi s tem zakonom kot podvrstami dohodnine.

Odmerjeni oziroma obračunani davki iz prejšnjega odstavka se odštejejo od dohodnine.

4. člen

Višina dohodnine in davkov, ki se od nje odštejejo, se ugotavlja po predpisih, ki veljajo na dan 1. januarja tistega leta, za katero se dohodnina odmerja, če s tem zakonom ni drugače določeno.

II. DOHODNINA

5. člen

Dohodnino plačuje fizična oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji (rezident), ki ima v posameznem koledarskem letu na njenem območju dohodke iz 2. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: zavezanec) razen, če ni s tem zakonom drugače določeno.

Zavezanec je tudi fizična oseba, ki ni rezident Republike Slovenije, če je bivala na njenem območju nepretrgoma najmanj šest mesecev in je na tem območju dosegala dohodke iz 2. člena tega zakona.

6. člen

V osnovo za dohodnino se vštevajo:

-

letni znesek plače, nadomestil plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja, izplačanih v denarju, bonih ali v naravi, razen povračil stroškov, ki jih je imel zavezanec v zvezi z delom, ter letni prejemki v obliki stimulacij in bonitet v zvezi z delovnim razmerjem (v nadaljnjem besedilu: plača), zmanjšani za plačane obvezne prispevke za socialno varnost in posebne prispevke, uvedene z zakoni;

-

vsak posamezen prejemek, dosežen na podlagi pogodbe o delu, delovršne pogodbe oziroma od prevzema opravljanja storitev oziroma poslov na drugi podlagi, v višini, od katere je bil obračunan davek od osebnih prejemkov;

-

letni znesek pokojnine, od katere je bil obračunan davek od osebnih prejemkov, zmanjšan za posebne prispevke, uvedene z zakoni;

-

katastrski dohodek od kmetijskih in gozdnih zemljišč, zmanjšan za katastrski dohodek zemljišč, za katera so priznane oprostitve in olajšave ter zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost, ki se obračunavajo od katastrskega dohodka, za posebne prispevke, uvedene z zakoni in za pristojbine, uvedene s predpisi o gozdovih;

-

dobiček, dosežen z opravljanjem dejavnosti, v višini, od katere je bil odmerjen davek iz dejavnosti, zmanjšan za olajšave, ki se priznajo po tem zakonu. Če se dobiček ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, se v osnovo za dohodnino všteje tako ugotovljen dobiček, zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost in posebne prispevke, uvedene z zakoni;

-

dobiček, dosežen s prodajo kapitala;

-

letni znesek obresti na posojila, od katerih je bil odmerjen oziroma obračunan davek od dohodkov iz premoženja;

-

dohodki, doseženi z udeležbo pri dobičku;

-

dohodki, doseženi z oddajanjem premoženja v najem, v višini, od katere je bil odmerjen oziroma obračunan davek od dohodkov iz premoženja;

-

dohodki iz premoženjskih pravic v višini, od katere je bil odmerjen oziroma obračunan davek od dohodkov iz premoženjskih pravic.

7. člen

Osnova za dohodnino se zmanjša za znesek, ki znaša 11% letne poprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji v letu, za katero se odmerja dohodnina.

8. člen

Osnova za dohodnino iz prejšnjega člena se zmanjša še za:

-

letno poprečno plačo zaposlenih v Republiki Sloveniji v letu, za katero se dohodnina odmerja, invalidom s 100% telesno okvaro, če jim je bila priznana pravica do tuje nege in pomoči, na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, centra za socialno delo ali občinskega upravnega organa, pristojnega za varstvo borcev in vojaških invalidov;

-

40% poprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji v letu, za katero se dohodnina odmerja, zavezancem, ki so imeli prejemke iz naslova plačila za začasno ali občasno opravljanje dela učencev in študentov, prejetih preko študentskih ali mladinskih organizacij, ki opravljajo dejavnost posredovanja dela na podlagi pogodbe o koncesiji, v skladu s predpisi na področju zaposlovanja;

-

8% poprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji v letu, za katero se dohodnina odmerja, zavezancem po dopolnjenem 65. letu starosti.

9. člen

Osnova za dohodnino se zmanjša tudi za:

1. sredstva, vložena v vrednostne papirje, katerih izdajatelj je Republika Slovenija in katerih vračilni rok je daljši od 12 mesecev;

2. sredstva, porabljena za nakup ali gradnjo stanovanjske hiše ali stanovanja za rešitev stanovanjskega problema zavezanca, za vzdrževanje teh objektov in odpravo arhitekturnih in komunikacijskih ovir za invalida v teh objektih;

3. sredstva, ki jih lastnik naravne znamenitosti ali kulturnega spomenika vloži v njegovo vzdrževanje v letu, za katero se dohodnina odmerja, na podlagi dokumentacije izvajalca del, s katerim je strokovna organizacija za varstvo naravne in kulturne dediščine soglašala in na podlagi njene ugotovitve, da so izvedena dela prispevala k ohranjanju naravovarstvenih ali spomeniških lastnosti nepremičnine, ter sredstva, vložena v nakup likovnih del, leposlovnih knjig ter plošč umetniške vrednosti; če davčni organ dvomi, da gre za takšne predmete, da o tem mnenje minister za kulturo;

4. prispevke in premije, namenjene za povečanje socialne varnosti zavezanca na področjih pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zdravstvenega varstva in zaposlovanja, plačane pravnim osebam s sedežem na območju Republike Slovenije, ter znesek sredstev, vloženih v nakup zdravil, zdravstvenih in ortopedskih pripomočkov;

5. sredstva za nakup učbenikov in druge strokovne literature, namenjene pridobivanju izobrazbe;

6. plačane zneske za šolnine (npr. glasbeno, jezikovno, podiplomsko izobraževanje itd.)

7. plačane prostovoljne denarne prispevke in vrednost daril v naravi za humanitarne, kulturne, zobraževalne, znanstvene, športne, ekološke in religiozne namene, kadar so izplačani osebam, ki so v skladu s posebnimi predpisi organizirane za opravljanje takšnih dejavnosti, ter navedeni prispevki oziroma darila, izplačana invalidskim organizacijam;

8. plačani znesek sredstev, ki jih zavezanec v skladu s pogodbo dodatno prispeva v okviru cene za telefonski priključek ali priključek za vodovod, kanalizacijo, plinovod, toplovod ali kabelsko televizijo, v celoti ali deloma zgrajen s sredstvi iz samoprispevka;

9. plačane zneske samoprispevka, uvedenega v skladu s predpisi o samoprispevku;

10. plačane članarine političnim strankam in sindikatom;

11. sredstva, vložena v nakup delnic zasebnih ali državnih skladov, ki so namenjena izključno razvoju znanosti in tehnologije;

12. znesek sredstev, ki jih lastnik vloži v obnovo denacionaliziranega premoženja do višine valorizirane zmanjšane vrednosti denacionaliziranega premoženja v primerjavi z vrednostjo premoženja ob podržavljenju.

Zmanjšanje osnove po 1. in 11. točki prejšnjega odstavka se prizna za vsak vrednostni papir samo enkrat.

Zmanjšanje osnove za namene po tem členu lahko znaša največ 3% osnove za dohodnino iz 6. člena tega zakona, razen zmanjšanja po 9. točki prvega odstavka tega člena.

Zmanjšanje osnove za namene po tem členu se zavezancu prizna pod pogojem, da so bila sredstva porabljena osebno za zavezanca in da so bila dokazana z dokumenti, ki glasijo na njegovo ime.

10. člen

Zavezancem, ki vzdržujejo družinske člane, se prizna posebna olajšava. Za prvega otroka in za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana, se osnova zmanjša za znesek, ki znaša 10% letne poprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji. Za vsakega nadaljnjega otroka se olajšava poveča za 5% navedene plače.

Za otroka z zmerno, težjo in težko motnjo v telesnem in duševnem razvoju znaša olajšava 50% letne poprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji.

Če ima vzdrževani družinski član lastne dohodke, se znesek olajšave zmanjša za toliko, kolikor so znašali letni dohodki tega člana. Znesek olajšave se ne zmanjša za prejemke iz 4. točke 19. člena tega zakona, prispevek za preživljanje otroka, štipendije in plačila učencem, dijakom in študentom za opravljeno obvezno praktično delo v vzgojno izobraževalnem procesu, za prejemke iz naslova plačila za začasno ali občasno opravljanje dela učencev in študentov, prejetih preko študentskih ali mladinskih organizacij, ki opravljajo dejavnost posredovanja dela na podlagi pogodbe o koncesiji, v skladu s predpisi na področju zaposlovanja in za sorazmerni del družinske pokojnine, ki jo prejema vzdrževani družinski član.

Če zavezanec ni vse leto vzdrževal družinskega člana, se za priznanje olajšave upošteva le čas, ko je zavezanec takega člana dejansko preživljal in v tem času doseženi lastni dohodki tega člana.

11. člen

Vzdrževani družinski člani po tem zakonu so:

-

zakonec, ki nima lastnih sredstev za preživljanje ali so ta manjša od višine posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana, predpisane v prvem odstavku 10. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: posebna olajšava), in razvezani zakonec, če mu je s sodbo oziroma dogovorom, sklenjenim po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, priznana pravica do preživnine; razvezanemu zakoncu se plačana preživnina prizna do višine posebne olajšave;

-

oseba, ki nima lastnih sredstev za preživljanje ali so ta manjša od višine posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana, ki je v celem letu, za katero se dohodnina odmerja, živela z zavezancem v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo;

-

otroci oziroma posvojenci do 18. leta starosti; če nadaljujejo šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji in niso v delovnem razmerju največ do 26. leta starosti, po 26. letu starosti pa, če imajo status rednega študenta; za delo nezmožen otrok oziroma posvojenec pa ne glede na starost. Izjemoma se šteje za vzdrževanega otroka tudi otrok oziroma posvojenec starejši od 18 let, ki se ne izobražuje in je za delo sposoben, če je prijavljen pri službi za zaposlovanje in živi s starši oziroma posvojitelji v skupnem gospodinjstvu ter nima lastnih sredstev za preživljanje oziroma so ta manjša od višine posebne olajšave;

-

pastorek, pod pogoji iz prejšnje alinee, če starša nista zavezanca za dohodnino;

-

vnuk, če ima zavezanec pravico do posebne olajšave za enega od njegovih staršev ali če vnuk nima staršev;

-

starši oziroma posvojitelji zavezanca, če nimajo lastnih sredstev za preživljanje oziroma so ta manjša od višine posebne olajšave. Olajšava se prizna pod pogojem, da starši oziroma posvojitelji živijo z zavezancem v skupnem gospodinjstvu ali so v institucionalnem varstvu v socialno varstvenem zavodu ali v drugi družini in zavezanec krije stroške teh storitev. Olajšava se uveljavi na podlagi potrdila o plačilih. Olajšava se prizna pod enakimi pogoji tudi za starše oziroma posvojitelje zavezančevega zakonca, če zakonec ni zavezanec za dohodnino.

Za istega vzdrževanega družinskega člana se prizna posebna olajšava samo enemu zavezancu, drugemu pa le morebitna razlika do celotne višine olajšave. Če se zavezanci ne morejo sporazumeti, kdo izmed njih bo uveljavil pravico do posebne olajšave za istega vzdrževanega družinskega člana, se prizna vsakemu zavezancu sorazmerni del olajšave. Za otroka, za katerega zavezanec na podlagi sodne odločbe, sporazuma ali dogovora o preživljanju, sklenjenega po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, prispeva za njegovo preživljanje, lahko zavezanec uveljavlja posebno olajšavo do višine, določene v 10. členu tega zakona. Če je prispevek zavezanca manjši od njemu pripadajočega dela posebne olajšave ali če zavezanec ne prispeva za preživljanje otroka, se razlika do njemu pripadajočega dela ali celotni del njemu pripadajoče posebne olajšave prizna staršu, kateremu je otrok zaupan.

Zavezancu, ki mu je kmetijstvo in z njim povezane dejavnosti edini vir dohodkov, se prizna posebna olajšava za vzdrževane družinske člane tudi za vse člane gospodinjstva, ki sodelujejo pri doseganju dohodka iz kmetijstva in jim je to edini vir dohodkov, pod pogojem, da njegov zakonec nima drugih lastnih dohodkov. V takem primeru pripada zavezancu posebna olajšava tudi za otroke družinskih članov, katerim bi pripadala posebna olajšava po tretji alinei prvega odstavka tega člena, če bi bili zavezanci za dohodnino.

12. člen

Stopnje dohodnine so:

--------------------------------------------------------------------
če znaša letna                   znaša davek
  osnova SIT
--------------------------------------------------------------------
     nad             do              SIT                       SIT
--------------------------------------------------------------------
                   450.000                      17%
   450.000         900.000          76.500 +    35% nad      450.000
   900.000       1.350.000         234.000 +    37% nad      900.000
 1.350.000       1.800.000         400.500 +    40% nad    1.350.000
 1.800.000       2.700.000         580.000 +    45% nad    1.800.000
 2.700.000                         985.500 +        nad    2.700.000
--------------------------------------------------------------------

13. člen

Dohodki za dela, ki jih je zavezanec ustvarjal dalj kot eno leto, in dohodki, ki izvirajo iz preteklih let ali jih je zavezanec prejel za več let vnaprej, se vštejejo v celoti v osnovo za dohodnino leta, v katerem jih je zavezanec prejel, in obdavčijo po poprečni stopnji dohodnine enoletnih prejemkov.

Za ugotovitev poprečne stopnje dohodnine enoletnih prejemkov se pri dohodkih iz prejšnjega odstavka, pri katerih se lahko ugotovi višina dohodka leta, za katero se dohodnina odmerja, upošteva ugotovljena višina prejemka tega leta.

Če razmejitev dohodkov po letih ni možna, se prejeti dohodek, ki se nanaša na več let, razdeli na toliko enakih delov, na kolikor let se nanaša, in se v osnovo za ugotovitev poprečne stopnje vključi del dohodka, ki odpade na eno leto.

14. člen

Odmerjena dohodnina se zmanjša za višino odmerjenih oziroma obračunanih davkov od posameznih vrst dohodkov.

Če je bil od dohodkov, ki se vštevajo v osnovo za dohodnino, plačan davek v tujini, se odmerjena dohodnina zmanjša za ta davek.

Če je bil zavezancu pri odmeri davka od posamezne vrste dohodka v celoti ali deloma odpisan dolg pri posamezni vrsti davka, se za znesek odpisanega davka zmanjša dohodnina.

III. OBDAVČITEV POSAMEZNIH VRST DOHODKOV

1. Davek od osebnih prejemkov

15. člen

Zavezanec za davek od osebnih prejemkov je fizična oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki prejema:

-

plačo iz delovnega razmerja;

-

pokojnino;

-

prejemke, dosežene na podlagi pogodbe o delu, delovršne pogodbe oziroma od prevzema opravljanja storitev in poslov na drugi podlagi;

-

državno ali drugo nagrado.

Zavezanec po prvi alinei prejšnjega odstavka je tudi rezident Republike Slovenije, ki prejema plačo iz tujine za delo na območju Republike Slovenije.

Zavezanec po drugi alinei prvega odstavka tega člena je tudi rezident Republike Slovenije, ki prejema pokojnino iz tujine.

Zavezanec po tretji alinei prvega odstavka tega člena je tudi rezident Republike Slovenije, ki opravlja storitve in posle na območju Republike Slovenije za tujo pravno in fizično osebo.

Fizična oseba, ki ni rezident Republike Slovenije, je zavezanec za davek od prejemkov po prvi alinei prvega odstavka tega člena, če je delovno razmerje sklenjeno v Republiki Sloveniji, in po tretji alinei prvega odstavka tega člena, če so ti prejemki doseženi z opravljanjem storitev in poslov na območju Republike Slovenije.

16. člen

Osnova za davek od osebnih prejemkov je:

-

plača, nadomestilo plače in drugi prejemki iz delovnega razmerja, zmanjšani za plačane obvezne prispevke za socialno varnost, izplačani v denarju, bonih ali v naravi, razen povračil stroškov, ki jih je imel zavezanec v zvezi z delom ter prejemki v obliki stimulacij in bonitet v zvezi z delovnim razmerjem. Povračila stroškov, ki jih je imel zavezanec v zvezi z delom, se ne vštevajo v osnovo za davek največ do višine, ki je določena s predpisom Vlade Republike Slovenije;

-

plača, dosežena z delom v tujini na podlagi delovnega razmerja, sklenjenega v državi, v višini plače za enaka dela v državi, zmanjšana za plačane obvezne prispevke za socialno varnost;

-

pokojnina, povečana s koeficientom poprečne stopnje davka od osebnih prejemkov, ki se plačuje od plače iz delovnega razmerja; koeficient ugotovi minister za finance in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije;

-

vsak posamezni bruto prejemek iz tretje alinee prvega odstavka 15. člena tega zakona, izplačan v denarju, bonih ali v naravi, z vštetimi povračili stroškov, zmanjšan za 10%;

-

vsak posamezni bruto prejemek iz četrte alinee prvega odstavka 15. člena tega zakona, izplačan v denarju, bonih ali v naravi.

Zmanjšanje osnove za dohodnino po 7. členu, prvi in tretji alinei 8. člena ter posebna olajšava za vzdrževane družinske člane po 10. členu tega zakona se upošteva že pri odmeri davka od osebnih prejemkov po prvi, drugi in tretji alinei prvega odstavka tega člena. Pri odmeri davka od osebnih prejemkov po četrti alinei prvega odstavka tega člena se upošteva zmanjšanje osnove za dohodnino po drugi alinei 8. člena hkrati z zmanjšanjem po 7. členu tega zakona. Kriterij za ugotovitev višine zmanjšanja je poprečna plača zaposlenih v Republiki Sloveniji iz predpreteklega meseca.

Posebna olajšava za vzdrževane družinske člane se prizna pri obdavčitvi plače in pokojnine na podlagi skupne pisne izjave o vzdrževanih družinskih članih, ki jo je zavezanec dolžan predložiti izplačevalcu osebnih prejemkov. Če skupna pisna izjava ni podana, se zavezancu upošteva le sorazmerni del posebne olajšave.

Za določitev osnove po tretji alinei prvega odstavka tega člena se pri družinski pokojnini upošteva število družinskih članov, ki jo prejemajo.

17. člen

Stimulacije in bonitete iz prve alinee prvega odstavka prejšnjega člena, ki se vštevajo v osnovo za davek od osebnih prejemkov, so:

1. plačila delodajalca za:

-

neobvezno pokojninsko in zdravstveno zavarovanje;

-

druga osebna zavarovanja;

-

stroške nastanitve;

-

stroške izobraževanja, ki niso v zvezi z zaposlitvijo;

2. razlika med revalorizacijskimi obrestmi in obrestmi, ki jih je delodajalec obračunal od posojila, danega delavcu. Revalorizacijske obresti se obračunavajo na podlagi rasti cen na drobno v mesecu pred mesecem, v katerem se izplača plača, v katero se vštevajo obresti od danega posojila; boniteta se ne ugotavlja, če je s pogodbo pismeno dogovorjena valutna klavzula;

3. znesek popustov, ki jih delodajalec da delavcu na svoje proizvode, trgovsko blago in storitve;

4. vrednost daril delodajalca, če ta v mesecu, v katerem je prejeto darilo, presega 5% poprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji predpreteklega meseca pred mesecem, v katerem se izplača plača, v katero se všteva vrednost darila;

5. uporaba osebnega vozila, danega delavcu tudi za privatne namene, ne glede na način, kako je delodajalec pridobil vozilo. V osnovo za davek se šteje 0,5% knjižne vrednosti osebnega vozila mesečno ob upoštevanju enakomernega časovnega amortiziranja ter letne amortizacijske stopnje v višini 15%. Če delavec vodi evidenco o prevoženih kilometrih za privatne namene, se v osnovo za davek všteje znesek kilometrine, ki bi jo prejel za prevožene kilometre z lastnim vozilom oziroma 70% tega zneska, če krije stroške goriva sam.

18. člen

Stopnje davka od osebnih prejemkov so:

------------------------------------------------------------------------
če znaša osnova za davek poprečne plače predpreteklega meseca zaposlenih
v Republiki Sloveniji 
------------------------------------------------------------------------
    nad        do                       znaša davek
------------------------------------------------------------------------
              50%                              17%
    50%      100%      50% pop.MP *  17% +        35% nad  50% pop.MP
   100%      150%      50% pop.MP *  52% +        37% nad 100% pop.MP
   150%      200%      50% pop.MP *  89% +        40% nad 150% pop.MP
   200%      300%      50% pop.MP * 129% +        45% nad 200% pop.MP
   300%                50% pop.MP * 219% +        50% nad 300% pop.MP
------------------------------------------------------------------------

Če se plača oziroma pokojnina izplača v več delih, se ob izplačilu zadnjega dela plače oziroma pokojnine ugotovi višina mesečne plače oziroma pokojnine in izvrši obračun davka ter poračun plačanega davka od posameznih delov plače oziroma pokojnine.

Če se prejemki, ki se vštevajo v osnovo za davek, izplačajo za več mesecev skupaj, se davek obračuna od celotnega prejemka po poprečni stopnji davka od enomesečnega prejemka.

Stopnja davka od osebnih prejemkov iz tretje in četrte alinee 15. člena tega zakona je 25%.

19. člen

Davka od osebnih prejemkov se ne plačuje od :

1. prejemkov po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne;

2. plačil za delo med rehabilitacijo;

3. prejemkov iz naslova:

-

jubilejnih nagrad,

-

odpravnin ob upokojitvi,

-

odpravnin, izplačanih zaradi prenehanja delovnega razmerja iz operativnih razlogov po predpisih o delovnih razmerjih,

-

denarnih nadomestil, izplačanih v enkratnem znesku po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposlenosti,

-

enkratnih solidarnostnih pomoči;

4. prejemkov iz naslova:

-

varstvenega dodatka k pokojnini;

-

denarne pomoči za brezposelnost;

-

družbene pomoči otrokom;

-

denarne pomoči kot edinega vira preživljanja ter denarnega dodatka po zakonu o socialnem varstvu;

-

enkratne denarne pomoči po posebnih predpisih;

5. prejemkov iz naslova rejnin ter oskrbe v tuji družini;

6. prejemkov iz naslova nadomestila za invalidnost, ki jih prejemajo osebe po predpisih o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb ter od dodatka za telesno okvaro po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju;

7. dodatkov za pomoč in postrežbo;

8. prejemkov od občasnega dela invalidov, ki so vključeni v institucionalno varstvo po zakonu o socialnem varstvu;

9. plačil učencem, dijakom in študentom za opravljeno obvezno praktično delo v vzgojno izobraževalnem procesu;

10. štipendij učencev, dijakov in študentov;

11. plačil pirotehnikom za uničevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev;

12. prejemkov iz naslova medsebojne sosedske pomoči med kmečkimi gospodarstvi pod pogoji, ki jih določi minister za kmetijstvo in gozdarstvo v soglasju z ministrom za finance;

13. prejemkov fizičnih oseb, ki niso rezidenti Republike Slovenije, če je tako določeno z mednarodno pogodbo, ki jo je ratificirala Republika Slovenija.

20. člen

Od plače in plačil, prejetih za delo pri diplomatsko-konzularnem predstavništvu ali mednarodni organizaciji oziroma pri predstavniku ali uslužbencu takšnega predstavništva ali organizacije v Republiki Sloveniji, ne plačujejo davka:

1. šefi tujih diplomatsko-konzularnih predstavništev in diplomatsko-konzularni funkcionarji, ki so pooblaščeni za diplomatsko-konzularne funkcije ter njihovi družinski člani, ki sestavljajo njihovo gospodinjstvo, če ti gospodinjski člani niso slovenski državljani;

2. diplomatsko-konzularni uslužbenci, ki opravljajo administrativno in tehnično delo pri tujih diplomatsko-konzularnih predstavništvih ter njihovi družinski člani, ki sestavljajo njihovo gospodinjstvo, če ti družinski člani niso slovenski državljani ali če nimajo stalnega prebivališča v Sloveniji;

3. hišno osebje diplomatsko-konzularnih predstavništev ter mednarodnih organizacij in zasebno hišno osebje, zaposleno pri šefih mednarodnih organizacij, če niso slovenski državljani ali če nimajo stalnega prebivališča v Sloveniji;

4. funkcionarji, strokovnjaki in administrativno osebje mednarodnih organizacij, če niso slovenski državljani; če so slovenski državljani pa v primeru, če je tako določeno z mednarodno pogodbo, ki jo je ratificirala Republika Slovenija.

Davka od osebnih prejemkov tudi ne plačujejo častni diplomatsko-konzularni funkcionarji tujih diplomatsko-konzularnih predstavništev od tistih plač in plačil, ki jih dobivajo od države, ki jih je imenovala za opravljanje diplomatsko-konzularnih funkcij.

21. člen

Zavezancu, ki dosega plačo z delom v tujini na podlagi delovnega razmerja, sklenjenega v državi, se obračunani davek zmanjša za sorazmerni del v tujini plačanega davka, ki odpade na plačo, ki v Republiki Sloveniji predstavlja osnovo za davek od osebnih prejemkov.

Zavezancu, ki prejema pokojnino iz tujine, se obračunani davek zmanjša za davek, ki je bil od te pokojnine plačan v tujini.

22. člen

Davek od osebnih prejemkov obračuna in vplača izplačevalec teh prejemkov, če ni s tem zakonom drugače določeno.

2. Davek od dohodka iz kmetijstva

23. člen

Zavezanec za davek od dohodka iz kmetijstva (v nadaljnjem besedilu: davek iz kmetijstva) je fizična oseba, ki je kot lastnik, imetnik pravice uporabe ali uživalec zemljišča vpisana v katastrskem operatu po stanju na dan 31. decembra pred letom, za katero se davek odmerja (v nadaljnjem besedilu: zavezanec).

Če uporablja zemljišče kdo, ki ni vpisan v zemljiškem katastru kot njegov lastnik, imetnik pravice uporabe ali uživalec in tudi ni zakupnik, lahko davčni organ davek iz kmetijstva odmeri uporabniku zemljišča.

Spremembe glede zavezanca za davek iz kmetijstva in katastrskega dohodka, ki nastanejo med letom, veljajo od 1. januarja naslednjega leta, če so na predpisan način priglašene v roku, ki ga določajo predpisi o vzdrževanju zemljiškega katastra.

Za geodetske zadeve pristojni občinski upravni organ je dolžan o spremembah iz prejšnjega odstavka obvestiti izpostavo Republiške uprave za javne prihodke (v nadaljnjem besedilu: izpostava) tudi v primerih, ko te do 31. decembra tekočega leta še niso bile izvršene v katastrskem operatu.

24. člen

Če sestavlja več lastnikov, imetnikov pravice uporabe ali uživalcev zemljišča eno samo gospodinjstvo, je zavezanec eden izmed polnoletnih članov kot predstavnik gospodinjstva. Z gospodinjstvom je mišljena skupnost življenja, pridobivanja in trošenja sredstev.

25. člen

Osnova za davek iz kmetijstva je katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč, ugotovljen po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka.

26. člen

Zavezanec, ki vlaga lastna sredstva v preureditev prostorov v turistične namene, v graditev in adaptacijo gospodarskih poslopij, v nabavo kmetijske in gozdarske mehanizacije in naprav ter vlaga lastna sredstva v gozdove, razen za pogozdovanje, lahko uveljavlja znižanje katastrskega dohodka v višini 25% vloženih sredstev za dobo štirih let.

Kaj se šteje za vlaganja lastnih sredstev v gozdove ter za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo in naprave, predpiše minister za kmetijstvo in gozdarstvo v soglasju z ministrom za finance.

Znižanje katastrskega dohodka ne more presegati zneska štirikratnega katastrskega dohodka, ugotovljenega za leto, v katerem je zavezanec vložil lastna sredstva za namene iz prvega odstavka tega člena.

Zavezanec uveljavlja znižanje katastrskega dohodka z vlogo pri izpostavi, ki je pristojna za odmero davka, v 30 dneh po vložitvi lastnih sredstev za namene iz prvega odstavka tega člena. Vlogi priloži dokazila o višini vloženih lastnih sredstev. Znižanje katastrskega dohodka se prizna od 1.januarja leta, v katerem je zavezanec vložil lastna sredstva. Če vloga ni vložena niti do konca leta, v katerem je zavezanec vložil lastna sredstva, se znižanje katastrskega dohodka prizna od 1.januarja naslednjega leta.

27. člen

Stopnje davka iz kmetijstva so:

-

0% od osnove, ki znaša do 30% poprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji v preteklem letu;

-

8% od osnove, ki presega 30% poprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji v preteklem letu.

Ne glede na določbe prejšnjega odstavka plačuje fizična oseba, ki ni rezident Republike Slovenije in na njenem območju dosega dohodek iz kmetijstva, davek iz kmetijstva po stopnji 17%.

28. člen

Davek iz kmetijstva odmerja in pobira izpostava, na območju katere ima zavezanec stalno prebivališče.

Zavezancu, ki ni rezident Republike Slovenije, odmerja in pobira davek iz kmetijstva izpostava, na območju katere je zemljišče.

29. člen

Davek iz kmetijstva se plačuje od katastrskega dohodka vsakega zemljišča, ki je sposobno za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo in je v zemljiškem katastru uvrščeno v katastrsko kulturo.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se davka iz kmetijstva ne plačuje od katastrskega dohodka:

1. zemljišča, ki ga je pristojni upravni organ na podlagi zakona prepovedal izkoriščati za kmetijsko proizvodnjo;

2. zemljišča, ki ga je zavezanec oddal skladno s predpisi o preživninskem varstvu kmetov zaradi uveljavljanja pravice do preživninskega varstva;