3152. Pravilnik o načinu predložitve instrumenta zavarovanja, kriterijih za določitev njegove višine in načinu sprostitve oziroma unovčitve glede izpolnitve oziroma plačila davčne obveznosti
Na podlagi 57. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 54/04) izdaja minister za finance
P R A V I L N I K o načinu predložitve instrumenta zavarovanja, kriterijih za določitev njegove višine in načinu sprostitve oziroma unovčitve glede izpolnitve oziroma plačila davčne obveznosti
Ta pravilnik natančneje določa način predložitve instrumenta zavarovanja, kriterije za določitev njegove višine, način sprostitve oziroma unovčitve v skladu z Zakonom o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 54/04 – v nadaljevanju: ZDavP-1).
2. člen
(smiselna uporaba pravilnika)
Določbe tega pravilnika se smiselno uporabljajo tudi za zavarovanje izpolnitve oziroma plačila davčne obveznosti z drugimi instrumenti zavarovanja, ki jih lahko predlaga zavezanec za davek na podlagi drugega odstavka 50. člena ZDavP-1.
3. člen
(predložitev in sprejem instrumenta zavarovanja)
(1)
Zavezanec za davek predloži instrument zavarovanja pri Generalnem carinskem uradu oziroma pristojnem davčnem uradu.
(2)
Generalni carinski urad oziroma pristojni davčni urad potrdi sprejem instrumenta zavarovanja na obrazcu, na katerem tudi določi evidenčno številko sprejetega zavarovanja.
(3)
Generalni carinski urad sproti obvešča krajevno in stvarno pristojne carinske urade o sprejetih instrumentih zavarovanja.
II. BANČNA GARANCIJA IN GARANTNO PISMO
4. člen
(bančna garancija in garantno pismo)
(1)
Davčni organ lahko sprejme kot instrument zavarovanja bančno garancijo in garantno pismo (vrsta kavcijskega zavarovanja) samo, če ga izda banka oziroma zavarovalnica (v nadaljevanju: garant), ki jo kot garanta prizna davčni organ.
(2)
Davčni organ prizna kot garanta banko, ki:
1.
je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za izdajanje garancij, ali
2.
ki je upravičena opravljati storitve izdajanja garancij na območju Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo.
(3)
Davčni organ prizna kot garanta zavarovalnico, ki:
1.
je pridobila dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje kavcijskega zavarovanja, med katerega se uvršča izdajanje garantnih pisem v skladu z veljavno zakonodajo, ali
2.
je upravičena opravljati kavcijsko zavarovanje na območju Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja zavarovalništvo.
5. člen
(vsebina bančne garancije in garantnega pisma)
(1)
Bančna garancija oziroma garantno pismo, s katerim se zavaruje izpolnitev oziroma plačilo davčne obveznosti, mora vsebovati naslednje podatke:
1.
številko bančne garancije oziroma garantnega pisma;
2.
rok veljavnosti bančne garancije oziroma garantnega pisma, vključno z rokom za unovčitev;
3.
znesek, do katerega jamči garant;
4.
predmet zavarovanja oziroma navedbo sklepa na podlagi katerega davčni organ zahteva zavarovanje;
5.
garancijsko klavzulo "e;na prvi poziv"e; in "e;brez ugovora"e; v bančni garanciji oziroma "e;solidarno z zavezancem za davek"e; v garantnem pismu;
6.
podatke o garantu (firma, matična številka, davčna številka, sedež, poravnalni račun banke pri Banki Slovenije oziroma transakcijski račun);
7.
podatke o zavezancu za davek (matična številka, davčna številka oziroma druga identifikacijska številka, osebno ime oziroma firma, prebivališče oziroma sedež);
8.
datum in kraj izdaje bančne garancije oziroma garantnega pisma;
9.
podpis pooblaščene osebe in žig garanta.
(2)
V primerih, ko so z bančno garancijo oziroma garantnim pismom zavarovane uvozne in izvozne dajatve, druge dajatve, ki se plačujejo pri uvozu oziroma izvozu blaga ter obresti in stroški postopka (v nadaljevanju: carinska obveznost), se poleg podatkov iz prejšnjega odstavka, v bančni garanciji oziroma garantnem pismu navede tudi:
1.
carinski postopek oziroma postopki, za katere velja bančna garancija oziroma garantno pismo;
2.
ali je mogoče bančno garancijo oziroma garantno pismo uporabljati tudi za zavarovanje plačila carinske obveznosti v primerih, ko instrument zavarovanja predlaga oseba, ki pred carinskimi organi nastopa kot direktni pooblaščenec carinskega dolžnika;
3.
ali bančna garancija oziroma garantno pismo krije tudi carinsko obveznost iz carinskih postopkov z ekonomskimi učinki, ki so bili začeti v obdobju veljavnosti predhodnega instrumenta zavarovanja, vendar še niso bili zaključeni v skladu s carinskimi predpisi Skupnosti in bi carinska obveznost iz naslova le-teh še lahko nastala.
(3)
V primerih, ko je z garantnim pismom zavarovano plačilo carinske obveznosti se garancijska klavzula iz 5. točke prvega odstavka tega člena glasi "e;solidarno s carinskim dolžnikom"e;.
(4)
V primerih, ko je z garantnim pismom zavarovano plačilo trošarine in pripadajočih obresti (v nadaljevanju: trošarinska obveznost), se garancijska klavzula iz 5. točke prvega odstavka tega člena glasi "e;solidarno s trošarinskim zavezancem"e;. Za zavarovanje plačila trošarinske obveznosti se v bančni garanciji oziroma garantnem pismu poleg podatkov navedenih v 7. točki prvega odstavka tega člena navede tudi vrsta trošarinskega zavezanca.