Pravilnik o bivanju v dijaških domovih

4158. Pravilnik o bivanju v dijaških domovih

Na podlagi drugega odstavka 29. člena in desetega odstavka 42. člena Zakona o gimnazijah (Uradni list RS, št. 12/96 in 59/01) in drugega odstavka 59. člena in enajstega odstavka 86. člena Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 79/06) ter za izvrševanje drugega odstavka 41. člena Zakona o višjem strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 86/04) minister za šolstvo in šport izdaja

P R A V I L N I K o bivanju v dijaških domovih

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina pravilnika)

(1)

S tem pravilnikom se urejajo pogoji in postopek sprejema in bivanja v javnih dijaških domovih, postopki uresničevanja in varstva pravic in obveznosti dijakov in študentov višjih šol, ki bivajo v njih, ter dokumentacija, ki se nanaša na dejavnost dijaških domov.

(2)

Ta pravilnik se uporablja tudi v dijaških domovih, ki so organizirani v okviru šol oziroma drugih zavodov.

(3)

V zasebnih dijaških domovih, ki se financirajo iz javnih sredstev za izvajanje javne službe, se določbe tega pravilnika uporabljajo, če je tako določeno s pogodbo o financiranju.

2. člen

(pravica bivanja v dijaškem domu)

(1)

Pravico bivanja v dijaškem domu ima vsaka oseba, ki ima status dijaka ali študenta višje strokovne šole in je sprejeta v dom v skladu s pogoji in po postopku, določenim s tem pravilnikom.

(2)

Če po sprejemu dijakov oziroma študentov višjih strokovnih šol ostanejo še prosta mesta, dijaški dom lahko sprejme študente visokošolskih zavodov, ki jih razporedijo organi, pristojni za sprejem v študentske domove v visokošolskih središčih, v skladu s predpisi o sprejemanju študentov v študentske domove. Pogoji bivanja in način uresničevanja pravic in obveznosti študentov visokošolskih zavodov se uredijo z domskimi pravili v skladu s predpisi, ki veljajo za bivanje v študentskih domovih.

(3)

Za druge osebe, ki bivajo v dijaškem domu pod posebnimi pogoji oziroma dnevno obiskujejo določene interesne dejavnosti ali druge aktivnosti, se pogoji in pravila bivanja uredijo z domskimi pravili.

(4)

Če dijaški dom med šolskim letom v nezasedene nastanitvene zmogljivosti nastani osebe, ki nimajo statusa dijaka oziroma študenta, določi pogoje bivanja v skladu z domskimi pravili, tako da zagotovi nemoteno bivanje in izvajanje pravic in obveznosti dijakov in študentov v dijaškem domu v skladu s predpisi.

II. SPREJEM IN BIVANJE

A) Postopek sprejema v dijaški dom

3. člen

(razpisni postopek)

(1)

Dijaški dom določi posebej za dijake in posebej za študente višjih strokovnih šol (v nadaljnjem besedilu: študenti) število prostih mest za sprejem novincev za naslednje šolsko oziroma študijsko leto in si k temu pridobi soglasje ministra, pristojnega za dijaške domove (v nadaljnjem besedilu: minister).

(2)

Ministrstvo, pristojno za dijaške domove (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), javno objavi skupen razpis prostih mest v vseh dijaških domovih sočasno z razpisom za vpis v srednje oziroma višje strokovne šole. V tem razpisu se lahko objavijo tudi podatki o prostih mestih in pogojih sprejema ter bivanja v zasebnih dijaških domovih.

(3)

Dijaški dom izvaja informativne dneve, na katerih kandidate seznani s pogoji bivanja v njem, praviloma sočasno, kot jih izvajajo šole.

(4)

Kandidati se prijavijo v roku, določenem z razpisom, v en dijaški dom, v naslednjem roku lahko prijavo prenesejo v drug dijaški dom. Kandidati se prijavijo na obrazcu, ki ga določi minister (v nadaljnjem besedilu: prijavnica) in objavi na spletni strani ministrstva.

(5)

Dijaški dom lahko sprejme kandidata tudi zunaj rokov iz prejšnjega odstavka, če ima prosto mesto.

4. člen

(postopek in merila izbire ob omejitvi sprejema)

(1)

Če je prijav več, kot je prostih mest, se kandidati izberejo na podlagi meril, ki jih na predlog skupnosti dijaških domov določi minister.

(2)

Izbirni postopek izvaja komisija strokovnih delavcev, ki jo imenuje ravnatelj. O izbiri odloči ravnatelj na predlog izbirne komisije.

5. člen

(postopek sprejema)

(1)

Po izteku vpisnega postopka v srednje oziroma višje strokovne šole (v nadaljnjem besedilu: šole) dijaški dom preveri, ali ima prijavljeni kandidat status dijaka oziroma študenta. Podatek o statusu dijaka oziroma študenta si pridobi neposredno od šole, ki jo je kandidat navedel na prijavnici. Če kandidat ni sprejet oziroma se ni vpisal v šolo, ki jo je navedel v prijavnici, mora v treh dneh po prejemu sklepa o sprejemu v šolo sporočiti dijaškemu domu, v katero šolo se je vpisal.

(2)

Dijaški dom odloči o sprejemu kandidata v dijaški dom v osmih dneh po končanem vpisnem postopku v šolo.

(3)

Kandidata se obvesti o sprejemu tako, da se mu vroči sklep o sprejemu v dijaški dom najpozneje naslednji dan po opravljenem sprejemnem postopku. Če ga kandidat ne prevzame v dijaškem domu v tem roku, se mu ga najpozneje naslednji dan pošlje priporočeno po pošti.

(4)

V sklepu o sprejemu se za kandidate, ki niso sprejeti, navedejo razlogi za nesprejem in možnost pritožbe zoper odločitev o izbiri.

(5)

Kandidatu, ki je sprejet v dijaški dom, se skupaj s sklepom vroči oziroma pošlje v podpis tudi pogodba o bivanju v dijaškem domu (v nadaljnjem besedilu: nastanitvena pogodba).

6. člen

(sklenitev nastanitvene pogodbe)

(1)

Dijaški dom sklene nastanitveno pogodbo z vsakomer, kogar sprejme v dijaški dom praviloma pred nastanitvijo.

(2)

Nastanitvena pogodba se sklene za obdobje trajanja izobraževalnega oziroma študijskega programa, v katerega se je kandidat vpisal, razen če se pogodbeni stranki ne sporazumeta o krajšem obdobju bivanja v dijaškem domu.

(3)

Ne glede na prejšnji odstavek se s študenti visokošolskih zavodov nastanitvena pogodba sklene pod pogoji, ki veljajo za njihovo bivanje v študentskih domovih.

(4)

Nastanitvena pogodba se podpiše v 15 dneh po prejemu sklepa o sprejemu v dijaški dom. Če kandidat v tem roku ne podpiše nastanitvene pogodbe, se šteje, da ne želi bivati v dijaškem domu, v katerega je bil sprejet, in se o tem izda ugotovitveni sklep.

(5)

Nastanitveno pogodbo za mladoletnega dijaka podpišejo poleg njega še njegovi starši oziroma zakoniti zastopnik (v nadaljnjem besedilu: starši) ali njihov pooblaščenec, za polnoletnega dijaka oziroma študenta pa se poleg njih podpišejo še starši ali druga polnoletna zaposlena oseba kot pogodbeni porok.

7. člen

(vsebina nastanitvene pogodbe)

(1)

Z nastanitveno pogodbo se uredijo medsebojne pravice in obveznosti, ki se nanašajo na pogoje bivanja v dijaškem domu, cena oskrbnine oziroma drugih stroškov bivanja in način njenega plačevanja.

(2)

V nastanitveni pogodbi se lahko še:

-

določijo dnevi prisotnosti oziroma odsotnosti (med vikendom, prazniki, šolskimi počitnicami in podobno) v skladu s šolskim oziroma študijskim koledarjem,

-

uredi način sodelovanja s starši dijaka in njihova pooblastila dijaškemu domu iz 26. člena tega pravilnika,

-

določi način uporabe osebnih stvari (na primer: računalnika in podobne opreme v dijaškem domu) v skladu z domskimi pravili in

-

uredijo druge zadeve, ki so pomembne za bivanje v dijaškem domu.

(3)

Sestavni del nastanitvene pogodbe so lahko tudi druge priloge, ki jih dijaški dom določi z domskimi pravili.

8. člen

(posebne prilagoditve pogojev bivanja)

(1)

Kandidat s posebnimi potrebami ima pravico, da se zanj z nastanitveno pogodbo uredijo posebni pogoji bivanja.

(2)

Na predlog kandidata se z nastanitveno pogodbo lahko določijo posebni pogoji oziroma prilagoditve bivanja v dijaškem domu, ki štejejo za nadstandardne storitve in se dodatno plačujejo.

(3)

Na predlog dijaka oziroma študenta, staršev ali strokovnih služb dijaškega doma ali drugih pristojnih institucij lahko dijaški dom sklene z dijakom in starši oziroma študentom poseben dogovor o načinu izvajanja določenih medsebojnih pravic in obveznosti oziroma prilagoditvi bivalnih pogojev, če bi s tem prispevali k večji učinkovitosti vzgojnega dela oziroma posebnim potrebam dijaka oziroma študenta.

(4)

Dogovor iz prejšnjega odstavka se sklene v pisni obliki in je sestavni del nastanitvene pogodbe.

B) Stroški bivanja v dijaškem domu

9. člen

(stroški bivanja)

Stroški bivanja v dijaškem domu se krijejo iz:

-

oskrbnine,

-

prihodkov iz državnega in občinskega proračuna za izvajanje vzgojno izobraževalne dejavnosti v domu in investicijsko vzdrževanje ter

-

drugih virov.

10. člen

(oskrbnina)

(1)

Z oskrbnino se krijejo stroški za prehrano in nastanitev v dijaškem domu.

(2)

Dijaki in študenti plačujejo oskrbnino, ki se določi v skladu z 11. členom tega pravilnika. Druge osebe, ki bivajo v dijaškem domu, plačujejo ekonomsko oskrbnino, ki jo določi dijaški dom sam.

11. člen

(postopek določitve oskrbnine)

(1)

Izhodiščno ceno oskrbnine določi minister na predlog komisije za določanje oskrbnine v dijaških domovih (v nadaljnjem besedilu: komisija za oskrbnino).

(2)

Komisijo za oskrbnino imenuje minister za štiri leta in ima sedem članov: dva predstavnika skupnosti dijaških domov, tri predstavnike strokovnih institucij s področja šolstva, zdravstva in socialnih zadev in dva predstavnika ministrstva. Strokovno-tehnična opravila zanjo opravlja strokovna služba ministrstva.

(3)

Komisija za oskrbnino oblikuje predlog izhodiščne cene oskrbnine in predlog soglasja ministra k nadstandardni ceni oskrbnine.

(4)

Izhodiščna cena oskrbnine se določi na podlagi standardov in normativov, določenih za posamezne stroške glede na strukturo stroškov bivanja in prehrane v dijaškem domu.

(5)

Ceno oskrbnine določi svet dijaškega doma (standardna oskrbnina) in lahko odstopa od izhodiščne cene največ za 10 odstotkov glede na dejanske stroške. O tem dijaški dom obvesti ministrstvo.

(6)

Cena oskrbnine lahko iz utemeljenih razlogov odstopa od izhodiščne cene tudi za več kot 10 odstotkov, če s tem soglaša minister (nadstandardna oskrbnina). V tem primeru je treba v vlogi za soglasje utemeljiti razliko in razloge za odstopanje od standardne cene oskrbnine.

12. člen

(plačevanje oskrbnine)

(1)

Stroški nastanitve in prehrane se zaračunavajo za vse dneve pouka v šolskem letu oziroma študijskih obveznosti v študijskem letu v skladu s šolskim oziroma študijskim koledarjem in jih dijak oziroma študent plačuje mesečno.

(2)

Mesečna oskrbnina se zmanjša za stroške nabavne vrednosti živil za predvidene obroke prehrane za vse dni odsotnosti, če dijak oziroma študent odsotnost napove vsaj dan prej, in sicer do ure, ki jo določi dijaški dom z domskimi pravili.

(3)

Študent, ki se ne prehranjuje v dijaškem domu, plačuje le stroške nastanitve.

C) Splošni pogoji bivanja v dijaškem domu

13. člen

(naloge dijaškega doma)

Naloge dijaškega doma so zlasti:

-

zagotavljati bivanje in vzgojo dijakov v času bivanja v njem v skladu s standardi bivanja in vzgojnim programom,

-

določiti pogoje sprejema in bivanja, organiziranost in način dela in jih predstaviti zainteresirani javnosti,

-

določiti domska pravila in

-

sodelovati s šolo, v kateri se dijak izobražuje, in starši dijaka.

14. člen

(domska pravila)

(1)

Z domskimi pravili se uredijo zlasti:

-

pogoji bivanja v dijaškem domu,

-

način plačevanja oskrbnine,

-

hišni (domski) red,

-

pravice in dolžnosti ter disciplinska odgovornost študentov in drugih oseb, ki bivajo v njem,

-

način zagotavljanja varnosti in zdravja pri izvajanju dejavnosti v dijaškem domu,

-

merila in postopki podeljevanja nagrad in priznanj in

-

druge zadeve v skladu s tem pravilnikom in drugimi predpisi.

(2)

Domska pravila določi ravnatelj po predhodnem mnenju vzgojiteljskega zbora. K delu domskih pravil, ki zadevajo posamezne stanovalce, podajo predhodno mnenje dijaki oziroma študenti ali njihove skupnosti. K delu domskih pravil, ki se nanašajo na dijake, poda predhodno mnenje tudi svet staršev.

15. člen

(hišni red)

(1)

V hišnem redu se posebej določijo pogoji in pravila za dijake ter pogoji in pravila za študente in druge osebe, ki bivajo v dijaškem domu. Če študentje in druge osebe bivajo v dijaškem domu sočasno z dijaki, se hišni red prilagodi tako, da se podredi pravilom, ki veljajo za dijake.

(2)

Hišni red mora dijaški dom javno objaviti. Hišni red vsebuje zlasti:

-

poslovni čas (čas prihodov, izhodov, obiskov in drugo),

-

urnik aktivnosti in obveznosti dijakov (učenje, obroki, počitek, dežurstvo, druge dejavnosti, nočni čas),

-

pogoje in pravila v zvezi s prenočevanjem, odsotnostjo, zdravjem in podobno,

-

sobni red (razpored in uporaba sob, oprema, čiščenje sob, obiski),

-

način obveščanja in sodelovanja bivajočih v zvezi z zadevami, ki se nanašajo na njih,

-

varovanje objektov, način zagotavljanja zdravja, varnosti in zasebnosti in

-

druge pogoje bivanja za druge osebe.

16. člen

(območje dijaškega doma)

(1)

Območje dijaškega doma so vsi notranji in zunanji prostori dijaškega doma (stavbni objekti, dvorišča, igrišča, zelenice, park in podobno), s katerimi dijaški dom upravlja.

(2)

Opustitve ali dejanja, ki se v skladu s tem pravilnikom obravnavajo kot kršitve pravil in dolžnosti, so tista, ki so se zgodila v dijaškem domu, v okviru domske dejavnosti zunaj dijaškega doma ali med dijaki oziroma študenti in drugimi bivajočimi v dijaškem domu ter osebjem dijaškega doma.

17. člen

(ugotavljanje statusa med bivanjem)

(1)

Dijak oziroma študent mora najpozneje naslednji dan po izteku vpisnega roka v šolo sporočiti dijaškemu domu, ali se je vpisal v naslednji letnik. O spremembah v zvezi z njegovim statusom, ki vplivajo na njegovo pravico bivanja v dijaškem domu, je dolžan sproti obveščati dijaški dom.

(2)

Dijaški dom lahko v času trajanja nastanitvene pogodbe sam preverja ali ima dijak oziroma študent še status, na podlagi katerega ima pravico bivati v dijaškem domu.

18. člen

(prenehanje bivanja v dijaškem domu)

(1)

Dijaku oziroma študentu preneha pravica bivanja v dijaškem domu z dnem izteka roka, določenega v nastanitveni pogodbi.

(2)

Če dijaku oziroma študentu preneha status dijaka oziroma študenta v šoli pred iztekom roka iz prejšnjega odstavka, sočasno preneha nastanitvena pogodba in se mora ta izseliti iz dijaškega doma najpozneje naslednji dan po prenehanju statusa.

(3)

Če dijak oziroma študent želi pred iztekom pogodbenega obdobja izstopiti iz dijaškega doma, mora to sporočiti vsaj 30 dni pred nameravanim izstopom. Če mladoletni dijak želi izstopiti na lastno željo, mora predložiti tudi pisno soglasje staršev.

(4)

Ne glede na prvi, drugi in tretji odstavek tega člena, se lahko iz utemeljenih razlogov sporazumno določi drug datum prenehanja nastanitvene pogodbe oziroma izstopa iz dijaškega doma.

(5)

Če je dijak oziroma študent izključen iz dijaškega doma, se mora izseliti najpozneje naslednji dan po izvršljivosti sklepa o izključitvi iz dijaškega doma.

(6)

Mladoletnega dijaka se ne sme izseliti iz dijaškega doma, dokler starši ali druge pooblaščene osebe oziroma pristojni organi ne zagotovijo njegovega prevzema oziroma spremstva.

(7)

Ob izstopu dijaški dom izda dijaku oziroma študentu potrdilo o izstopu, ki vsebuje njegovo izjavo o izstopu in potrdilo dijaškega doma o tem, ali je dijak oziroma študent vrnil prejeto domsko opremo in poravnal druge obveznosti do dijaškega doma.

(8)

Prenehanje oziroma podaljšanje bivanja drugih oseb se uredi z domskimi pravili v skladu s predpisi.

19. člen

(podaljšanje bivanja)

(1)

Pogodba o bivanju v dijaškem domu se lahko na zahtevo dijaka oziroma študenta podaljša za določen čas, če je to potrebno zaradi opravljanja izpitov ali drugih obveznosti po izobraževalnem oziroma študijskem programu, ne glede na to, ali se izobražujejo redno ali izredno.

(2)

Če je v dijaškem domu število prostih mest manjše, kot je prijav za sprejem oziroma podaljšanje bivanja, v izbirnem postopku za sprejem sodelujejo tudi kandidati iz prejšnjega odstavka.

III. VZGOJNA OBRAVNAVA DIJAKOV V DIJAŠKEM DOMU

A) Splošna vzgojna obravnava dijakov

20. člen

(načela vzgojne obravnave)

(1)

Vzgojna obravnava dijakov v dijaškem domu poteka v okviru celovite vzgojno-izobraževalne dejavnosti dijaškega doma v skladu s cilji in načeli vzgojnega programa za dijaške domove. Vzgojna obravnava zajema izvajanje vzgojnega programa in vzgojno ukrepanje v skladu s tem pravilnikom po načelu največje koristi dijaka.

(2)

Vzgojitelj seznanja dijake s pravili, dolžnostmi in prepovedmi, ki veljajo v dijaškem domu, in jih opozarja na možne posledice kršitev.

(3)

Pri obravnavi vzgojne problematike v dijaškem domu vzgojitelj sodeluje s starši dijaka, z domsko in šolsko svetovalno službo ter z drugimi strokovnimi službami in osebami zunaj dijaškega doma.

21. člen

(vzgojne skupine)