Program priprave državnega lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Koseze – Kozarje

904. Program priprave državnega lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Koseze - Kozarje

Na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje in prostor v soglasju z ministrom za promet

P R O G R A M P R I P R A V E državnega lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Koseze – Kozarje

Ob dograditvi avtocestnega odseka Šentvid – Koseze, se bo promet, kot kažejo prometne študije bistveno povečal na odseku Koseze – Kozarje, zaradi česar je potrebna razširitev tega odseka iz štiripasovne v šestpasovno avtocesto.

Z izgradnjo avtocestnega odseka Šentvid – Koseze se bo promet iz Gorenjske preusmeril mimo Celovške ceste direktno na zahodno avtocesto Ljubljane pri Kosezah, kjer se podrejeno priključuje severna obvozna cesta (hitra cesta H3).

Minister za promet je z dopisom št. 2644-5/2004/2-0032074 z dne 1. 9. 2004 podal pobudo za pričetek postopka priprave državnega lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Koseze – Kozarje (razširitev v šestpasovnico). Pobuda je dokumentirana z "Gradivom za pobudo za izdelavo DLN za AC odsek Koseze – Kozarje", avgust 2004 in je utemeljena v:

Odloku o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04),

Uredbi o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03),

Resoluciji o nacionalnem programu izgradnje avtocest v RS (Uradni list RS, št. 50/04).

Predmet izdelave državnega lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Koseze – Kozarje (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt) so vse prostorske ureditve, vezane na razširitev obstoječe štiripasovne avtoceste v šestpasovno avtocesto, in sicer na odseku od Kosez do Kozarij.

V Kosezah se bo severna obvozna cesta podrejeno priključila na avtocestni sistem tako, da se bo njen prehitevalni pas nadaljeval v peti oziroma šesti pas avtoceste, vozni prometni pas pa se bo na avtocesto navezal preko dolgega dodatnega vključevalnega oziroma izključevalnega pasu.

Razcep Koseze ostaja ob navezavi šestpasovne avtoceste Koseze – Kozarje v osnovi nespremenjen. Razširitev cestišča bo potrebna le na severnem delu.

Med priključkom Brdo in razcepom Koseze, ki sta oddaljena 1 km, se bosta v obeh smereh vožnje vključevalni in izključevalni pas združila v pas za prepletanje.

Na območju dodatnih vključevalnih oziroma izključevalnih pasov priključka Brdo odstavni pas ni predviden.

Na omenjenem odseku bo potrebno nadomestiti tri nadvoze z novimi, poleg tega pa razširiti še dva mostova in dva podvoza.

V okviru načrtovanja razširitve avtoceste je potrebno preučiti tudi možnost umestitve obojestranskega spremljajočega objekta tipa 2.

Načrtovana ureditev poteka po območju Mestne občine Ljubljana.

Dne 12. 11. 2004 je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj skladno z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: Zakon o urejanju prostora) sklicalo prostorsko konferenco z namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta oziroma predvidene prostorske ureditve.

Na podlagi priporočil se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta prouči:

možnost upoštevanja obstoječih prostorskih ureditev in planskih dokumentov, ki veljajo na območju predvidene prostorske ureditve;

možnost umestitve enostranskega spremljajočega objekta, brez parkirišč za tovorna vozila;

možnost vključitve bencinskega servisa Brdo vzhod (idejni projekt: izdelovalec GIRI d.o.o., Ljubljana, št. načrta 11-305/04, z dne 28. 6. 2004).

Priprava državnega lokacijskega načrta obsega izdelavo:

presoje in medsebojne primerjave predlagane rešitve z ničelnim stanjem z okoljskega vidika (za potrebe izdelave celovite presoje vplivov na okolje),

strokovnih podlag iz VI. točke tega programa priprave,

predloga državnega lokacijskega načrta,

ki se izdelajo v skladu z Zakonom o urejanju prostora, Prostorskim redom Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) in Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 86/04).

V postopku določitve planov, ki imajo lahko pomembne vplive na okolje oziroma na zavarovana območja, posebna varstvena območja ali potencialna posebna ohranitvena območja (v nadaljnjem besedilu: varovana območja), je bilo z odločbo Ministrstva za okolje, prostor in energijo, št. 354-19-30/2004, z dne 23. 11. 2004, ugotovljeno, da državni lokacijski načrt lahko pomembno vpliva na okolje, ker vsebuje posege v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04; v nadaljnjem besedilu: ZVO-1) oziroma lahko pomembno vpliva na varovana območja skladno z Zakonom o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZON). Pred sprejemom državnega lokacijskega načrta je treba izvesti celovito presojo vplivov njegove izvedbe na okolje v skladu s 40. do 49. členom ZVO-1, oziroma presojo sprejemljivosti njenih vplivov na varovana območja v skladu s 101. do 101.b členom ZON. Ministrstvo za okolje in prostor v skladu s petim odstavkom 40. člena ZVO, obvesti javnost z javnim naznanilom v svetovnem spletu in v enem od dnevnih časopisov, ki pokrivajo območje cele države, da bo izvedena celovita presoja vplivov na okolje.

Pripravljavec državnega lokacijskega načrta je Ministrstvo za okolje in prostor, Urad za prostorski razvoj, Dunajska 21, Ljubljana, (v nadaljnjem besedilu: MOP, UPR), ki zagotovi sredstva za recenzijo državnega lokacijskega načrta, revizijo okoljskega poročila ter drugih morebiti potrebnih dokumentov.

Naročnik vseh strokovnih podlag ter državnega lokacijskega načrta je Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, Ulica XIV divizije 4, Celje, (v nadaljnjem besedilu: DARS), ki zagotovi vsa sredstva za izdelavo okoljskega poročila, poročila o vplivih na okolje, revizijo poročila o vplivih na okolje, strokovnih podlag, geodetskega načrta ter državnega lokacijskega načrta.

Investitor načrtovanih prostorskih ureditev je Republika Slovenija, ki jo kot izvajalec naročila za opravljanje nalog v zvezi z izgradnjo in obnavljanjem avtocest zastopa DARS.

Načrtovalec državnega lokacijskega načrta (v nadaljevanju: načrtovalec), ki ga DARS izbere po predpisih o oddaji javnega naročila, mora izpolnjevati pogoje, določene v Zakonu o urejanju prostora. DARS v komisijo za izbiro načrtovalca državnega lokacijskega načrta imenuje tudi člana, ki ga določi MOP, UPR. MOP, UPR pred pričetkom postopka javnega naročila za izbiro načrtovalca državnega lokacijskega načrta potrdi projektno nalogo.

Državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil, ki v skladu z Zakonom o urejanju prostora predstavljajo nosilce urejanja prostora, in ki v konkretnem postopku priprave državnega lokacijskega načrta odločajo ali soodločajo o zadevah urejanja prostora, so:

Ministrstvo za notranje zadeve, Direktorat za policijo in druge varnostne naloge,

Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Generalna policijska uprava,

Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,

Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve,

Ministrstvo za obrambo, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje,

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lov in ribištvo,

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo,