Pravilnik o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost...

3882. Pravilnik o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost

Na podlagi 18., 46., 53., 54., 55., 56., 57. in 66. člena zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 89/98, 17/00 – odločba US, 30/01 in 67/02) izdaja minister za finance

P R A V I L N I K o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost

I. SPLOŠNA DOLOČBA

1. člen

Ta pravilnik podrobneje ureja izvajanje zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 89/98, 17/00 – odločba US, 30/01 in 67/02; v nadaljnjem besedilu: ZDDV).

II. PREDMET OBDAVČITVE

2. člen

(popravilo stvari, opustitev in dopustitev dejanja)

(1)

Popravilo stvari, opustitev in dopustitev nekega dejanja se šteje za opravljanje storitev.

(2)

Opustitev dejanja pomeni predvsem odrekanje od konkuriranja na trgu ter prenehanje opravljanja dejavnosti. Dopustitev dejanja med drugim pomeni tudi dovolitev uporabe premičnih oziroma nepremičnih stvari in premoženjskih pravic.

3. člen

(uporaba naročnikovega materiala)

(1)

Če naročnik izroči proizvajalcu material zaradi predelave, obdelave, dodelave ali izdelave določenega izdelka, ta izročitev ne šteje za promet blaga v smislu ZDDV.

(2)

Če proizvajalec iz prejšnjega odstavka ne porabi vsega materiala, ki mu ga je izročil naročnik in mu neporabljenega materiala ne vrne, se šteje, da je naročnik v tem delu opravil obdavčljivo dobavo materiala proizvajalcu.

4. člen

(zamenjava)

(1)

Pri zamenjavi blaga ali storitev se šteje, da je vsak dobavitelj oziroma izvajalec storitev opravil obdavčljivo dobavo.

(2)

Zamenjava vračljive embalaže se ne šteje za zamenjavo blaga v smislu 9. točke drugega odstavka 4. člena ZDDV, če jo dobavitelj blaga v vračljivi embalaži vodi evidenčno v skladu z uzancami o vračanju in prevzemanju vračljive embalaže.

5. člen

(statusno preoblikovanje družb)

Pri statusnem preoblikovanju družbe z združitvijo (pripojitev ali spojitev), delitvijo ter s spremembo pravnoorganizacijske oblike, ki se opravi v skladu s predpisi, ki urejajo to področje, se za prenos blaga in pravic na univerzalnega pravnega naslednika prenosnika šteje, da promet ni bil opravljen.

6. člen

(prenos podjetja)

Pri prenosu podjetja ali dela podjetja (sredstev in virov sredstev) na drugega davčnega zavezanca se šteje, da promet blaga ni bil opravljen le, če prevzemnik podjetja ali dela podjetja, kot naslednik prenosnika, nadaljuje dejavnost podjetja ali dela podjetja.

7. člen

(stvarni vložki)

(1)

Če davčni zavezanec prispeva stvarni vložek v družbo (davčnega zavezanca), od katerega ni imel pravice do odbitka vstopnega davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV), se šteje, da promet ni bil opravljen.

(2)

Če davčni zavezanec prispeva stvarni vložek v družbo (davčnega zavezanca), od katerega je imel pravico do odbitka vstopnega DDV se šteje, da promet ni bil opravljen, če se stvarni vložek uporablja za opravljanje dejavnosti, od katere se obračunava in plačuje DDV.

(3)

Če se stvarni vložki iz prvega in drugega odstavka tega člena uporabljajo za druge namene, kot za tiste, za katere ima prevzemnik pravico do odbitka vstopnega DDV, je potrebno plačati DDV v skladu z določbami ZDDV, ki veljajo za obračun DDV od uporabe blaga in storitev za zasebne namene.

8. člen

(likvidacija in stečaj)

(1)

Dobave blaga in storitev, opravljene v postopku likvidacije in v postopku stečaja, se v skladu z ZDDV štejejo za obdavčljiv promet blaga in storitev.

(2)

Prejšnji odstavek se nanaša tudi na prodajo celote sredstev stečajne mase stečajnega dolžnika.

9. člen

(prodaja blaga v postopku izvršbe)

(1)

Če z zakonom pooblaščeni organ v postopku izvršbe proda blago, se šteje, da je dolžnik blago neposredno dobavil kupcu.

(2)

DDV v imenu dolžnika obračuna organ, ki vodi postopek izvršbe, na dokumentu o prodaji blaga.

10. člen

(zastava stvari in ustanovitev zastavne pravice)

(1)

Izročitev stvari v zastavo in ustanovitev zastavne pravice se ne šteje za dobavo blaga oziroma storitev.

(2)

Če zastavni upnik ali nekdo tretji, ki sta ga sporazumno določila zastavitelj in zastavni upnik, uporablja zastavljeno stvar proti plačilu, se takšna uporaba šteje za obdavčljiv promet.

(3)

Če zastavni upnik zastavljene stvari ne proda, nanj pa preide lastninska pravica na zastavljeni stvari se šteje, da je opravljen promet blaga s strani zastavitelja zastavnemu upniku.

11. člen

(odškodnina, delna izpolnitev pogodbe)

(1)

Od odškodnin se ne obračunava in ne plačuje DDV.

(2)

Za odškodnino iz prejšnjega odstavka se štejejo:

-

dobava, ki jo dobavitelj opravi kot povračilo za škodo, nastalo na podlagi prejšnje dobave, če dobavitelj odgovarja za škodo in njene posledice na podlagi zakona ali pogodbe;

-

zamudne obresti, ki jih davčni zavezanec zaračunava svojim dolžnikom do višine predpisanih zamudnih obresti in stroški opomina;

-

pogodbene kazni;

-

povračila škode zaradi razveljavitve pogodbe, če plačnik za to ni pridobil nikakršnega blaga oziroma ni prejel nikakršne storitve.

(3)

Če se pogodba izpolni deloma, se od te delne izpolnitve plača DDV.

12. člen

(vračilo blaga)

(1)

Šteje se, da dobava ni bila izvršena, če je prišlo do prekinitve pogodbe oziroma odpovedi dobave blaga ali odpovedi izvršitve storitve in stranki druga drugi vrneta vse, kar sta do prekinitve pogodbe prejeli v zvezi z njenim izvrševanjem.

(2)

Če dobavitelj zamenja eno blago z drugim enakovrednim blagom se šteje, da je bila opravljena prvotno nameravana dobava blaga, ki se šteje za obdavčljiv promet.

(3)

Če dobavitelj v garancijskem roku zamenja dobavljeno blago z drugim blagom iste vrste, enake trgovske kvalitete in tehničnih karakteristik, ta dobava ne šteje za obdavčljiv promet.

(4)

Če dobavitelj iz drugega in tretjega odstavka tega člena da v zamenjavo drugo blago, manjše ali večje vrednosti, te razlike zmanjšujejo oziroma povečujejo davčno osnovo.

13. člen

(donacije)

Znesek, ki ga davčni zavezanec izplača osebam, ki so v skladu s predpisi ustanovljene za opravljanje humanitarne, kulturne, znanstvene, zdravstvene, socialno-varstvene, vzgojno-izobraževalne, športne, verske ali sindikalne dejavnosti in ne gre za plačilo za opravljeno dobavo blaga oziroma storitev, ni predmet DDV.

14. člen

(članarine)

(1)

Od članarin se ne obračunava DDV, če prejeta članarina ne predstavlja plačila za opravljanje enake ali podobne dejavnosti, kot jo opravlja drug davčni zavezanec v skladu s 13. členom ZDDV.

(2)

Če oseba iz tretjega odstavka 13. člena ZDDV, ki prejema članarino, opravlja izključno dejavnost oziroma transakcije, navedene v tretjem odstavku 13. člena ZDDV, članarina ni predmet DDV. Če oseba, ki prejema članarino, opravlja dejavnost iz drugega odstavka 13. člena ZDDV in hkrati opravlja dejavnost oziroma transakcije, navedene v tretjem odstavku 13. člena ZDDV, obračuna DDV od dela članarine, ki se nanaša na obdavčeno dejavnost.

(3)

Od članarin, ki jih prejemajo nepridobitne organizacije iz 11. točke prvega odstavka 26. člena ZDDV se DDV ne plačuje, če ni verjetno, da oprostitev DDV vodi k izkrivljanju konkurence, razen če članarina predstavlja plačilo za promet blaga oziroma storitev iz tretjega odstavka 26. člena ZDDV.

(4)

Če članarino prejme davčni zavezanec, ki izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka 26. člena ZDDV in je priglasil davčnemu organu, da bo opravljal svojo dejavnost kot oproščeno po 11. točki prvega odstavka 26. člena ZDDV, lahko uveljavlja oprostitev plačila DDV tudi od članarin, razen če članarina predstavlja plačilo za promet blaga oziroma storitev iz tretjega odstavka 26. člena ZDDV.

15. člen

(primanjkljaj blaga)

Primanjkljaj blaga se šteje za promet blaga v skladu s 7. točko drugega odstavka 4. člena ZDDV, razen:

-

primanjkljaja in izgub, nastalih zaradi višje sile;

-

primanjkljaja, ki je neločljivo povezan s procesom izdelave in predelave blaga;

-

primanjkljaja in uničenja iz naslova kala, razsipa, razbitja in okvare blaga, ki sta neločljivo povezana s skladiščenjem in prevozom blaga v dejanskem obsegu, ki pa ne sme biti večji od običajnega, ki ga določi strokovno združenje.

16. člen

(darila manjših vrednosti)

Kot darilo manjše vrednosti po 2. točki drugega odstavka 5. člena ZDDV se šteje izročitev blaga manjše vrednosti, v zvezi s katero ne nastane obveznost protidobave oziroma protistoritve prejemnika blaga.

17. člen

(uvoz)

Vnos blaga, od katerega se plačuje DDV pri uvozu v skladu z 11. členom ZDDV, zajema zakonit in nezakonit vnos blaga, ne glede na namen vnosa blaga na carinsko območje.

III. OSEBE, KI MORAJO PLAČATI DDV

18. člen

(davčni zavezanec)

(1)

Davčni zavezanec je vsaka oseba (pravna ali fizična) iz prvega odstavka 13. člena ZDDV, ne glede na to, ali je vpisana v sodni register oziroma drug ustrezen register ali predpisano evidenco.

(2)

Davčni zavezanec opravlja dejavnost neodvisno (samostojno), če jo opravlja za svoj račun in na svojo odgovornost.

(3)

Fizična oseba, ki opravlja dejavnost deloma neodvisno (samostojno) in deloma odvisno (nesamostojno), je davčni zavezanec v delu, ki se nanaša na neodvisno dejavnost.

(4)

Davčni zavezanec je tudi oseba, ki ima sedež oziroma bivališče izven Slovenije (v nadaljnjem besedilu: tuja oseba), ki opravi obdavčljiv promet blaga oziroma storitev v Sloveniji, razen v primerih, ko ZDDV določa drugače.

19. člen

(tuja oseba)

(1)

Za tujo osebo, ki v Sloveniji opravlja pridobitno dejavnost preko podružnice oziroma kot podružnica, ustanovljena v skladu z zakonom o gospodarskih družbah, obračunava in plačuje DDV podružnica tuje osebe. Podružnica tuje osebe nastopa v imenu in za račun tuje osebe, pri čemer mora uporabljati firmo matičnega podjetja, njegov sedež in svoje ime.

(2)

Tuja oseba, ki v skladu s predpisi ni dolžna ustanoviti podružnice, bo pa opravila promet v Sloveniji, se vpiše v register zavezancev za DDV in lahko imenuje davčnega zastopnika, ki v njenem imenu izpolnjuje obveznosti, določene z ZDDV in s tem pravilnikom.

20. člen

(davčni zastopnik)

(1)

Tuja oseba iz drugega odstavka prejšnjega člena lahko za davčnega zastopnika imenuje pravno ali fizično osebo, ki:

-

opravlja dejavnost v skladu z drugim odstavkom 13. člena ZDDV,

-

ima sedež oziroma stalno bivališče v Sloveniji ter

-

je registrirana za DDV v skladu z 58. členom ZDDV.

(2)

Davčni zastopnik iz prejšnjega odstavka ne more biti podružnica tuje osebe.

(3)

Davčni zastopnik v imenu tuje osebe izpolnjuje obveznosti iz naslova DDV (sestavlja in predlaga obračune DDV, vodi knjige izdanih in knjige prejetih računov, plačuje DDV itd.).

(4)

Če istega davčnega zastopnika imenuje več tujih oseb, tak davčni zastopnik predlaga davčnemu organu obračune DDV ter izpolnjuje druge obveznosti iz naslova DDV za vsako tujo osebo posebej.

(5)

Tuja oseba mora davčnemu zastopniku poslati izvirnik računa, ki ga izda za opravljen promet blaga oziroma storitev, brez obračunanega DDV. Davčni zastopnik mora na podlagi izvirnika računa sestaviti dokument v dveh izvodih, na katerem mora navesti:

-

svojo firmo oziroma ime in sedež oziroma stalno prebivališče ter svojo davčno številko;

-

datum izdaje dokumenta;

-

ime in sedež oziroma stalno prebivališče tuje osebe ter davčno številko tuje osebe, ki mu jo je dodelil pristojni davčni organ Republike Slovenije;

-

zaporedno številko, pod katero je dokument vpisan v knjigo izdanih računov, ki jo vodi v imenu tuje osebe;

-

znesek DDV;

-

vse druge podatke, ki so predpisani v 34. oziroma 35. členu ZDDV.

(6)

Prvi izvod dokumenta iz prejšnjega odstavka in izvirnik računa iz prejšnjega odstavka, ki ga je davčni zastopnik prejel od tuje osebe, mora davčni zastopnik poslati kupcu blaga oziroma naročniku storitev, drugi izvod dokumenta in kopijo računa, pa zadržati v svojem knjigovodstvu.

(7)

Če tuja oseba imenuje davčnega zastopnika, je davčni zastopnik solidarno odgovoren za plačilo DDV, ki ga mora v skladu z 39. členom ZDDV plačati tuja oseba, za plačilo morebitnih kazni in zamudnih obresti glede davčnega dolga. Če davčni organ ugotovi, da davčni zastopnik ne izpolnjuje obveznosti iz naslova DDV, mu lahko prepove nadaljnje zastopanje.

(8)

Davčni organ vodi o davčnih zastopnikih posebno evidenco.

(9)

Ta člen se ne nanaša na promet blaga in storitev, v zvezi s katerim je plačnik DDV prejemnik blaga ali storitev oziroma uvoznik.

21. člen

(prejemnik blaga oziroma storitev)

(1)

Če tuja oseba, ki opravi promet blaga oziroma storitev v Sloveniji, ne imenuje davčnega zastopnika oziroma se ne registrira za DDV v skladu z 58. členom ZDDV, je v skladu z drugim stavkom 2. točke 12. člena ZDDV plačnik DDV prejemnik tega blaga oziroma storitev.

(2)

Plačnik DDV na podlagi drugega stavka 2. točke 12. člena ZDDV je tudi davčni zavezanec iz prvega in drugega odstavka 45. člena ZDDV in tuja oseba, ki ne opravlja dejavnosti preko podružnice oziroma ne imenuje davčnega zastopnika.

(3)

Za storitve iz tretjega odstavka 17. člena ZDDV, ki jih opravi tuja oseba, je plačnik DDV v skladu s 3. točko 12. člena ZDDV, prejemnik teh storitev.

22. člen

(plačnik DDV pri uvozu)

(1)

Carinski dolžnik, ki mora po 5. točki 12. člena ZDDV pri uvozu plačati DDV, je oseba iz tretjega oziroma četrtega odstavka 143. člena carinskega zakona.

(2)

Če nastane obveznost za plačilo DDV pri uvozu zaradi drugih razlogov, kot pa je sprejem carinske deklaracije za sprostitev uvoženega blaga v prost promet oziroma carinske deklaracije za začasni uvoz blaga z delno oprostitvijo plačila uvoznih dajatev, so carinski dolžniki, ki morajo po 5. točki 12. člena ZDDV pri uvozu plačati DDV, osebe iz četrtega odstavka 144. člena, tretjega odstavka 145. člena, tretjega odstavka 146. člena ali tretjega oziroma četrtega odstavka 147. člena carinskega zakona.

(3)

Če je glede na okoliščine posameznega primera mogoče več oseb opredeliti kot carinske dolžnike, ki so v skladu s 5. točko 12. člena ZDDV pri uvozu dolžni plačati DDV, so te osebe solidarno odgovorne za plačilo DDV.

(4)

Če glede na okoliščine posameznega primera ni mogoče ugotoviti carinskega dolžnika v skladu s carinskimi predpisi, je dolžna DDV pri uvozu blaga plačati oseba, ki je dejanski prejemnik blaga.

IV. KRAJ OBDAVČITVE

23. člen

(prevozne storitve)

(1)

Pri prevoznih storitvah se za kraj opravljene storitve šteje celotna pot, kjer se opravi prevozna storitev, ne glede na vrsto prevoza, vključno z zračnim in pomorskim prevozom. Če se prevozna storitev ne opravi le v Sloveniji, se del prevoza, ki je opravljen v Sloveniji šteje za obdavčljiv promet; del prevoza, ki je opravljen izven Slovenije, pa se za namene ZDDV šteje za v Sloveniji neobdavčljiv promet. V tem primeru je potrebno prevozno storitev razdeliti na število prevoženih kilometrov v Sloveniji in na število prevoženih kilometrov izven Slovenije.

(2)

Pri mednarodnem zračnem in mednarodnem pomorskem prevozu se šteje, da se prevoz začne s potnikovim prestopom carinske kontrolne točke pri odhodu oziroma prihodu.

24. člen

(kraj opravljanja storitev iz tretjega odstavka 17. člena ZDDV)

Pri storitvah iz tretjega odstavka 17. člena ZDDV se za kraj opravljanja storitev šteje:

-

kraj sedeža prejemnika, če je prejemnik storitve davčni zavezanec;

-

kraj poslovne enote davčnega zavezanca – prejemnika, če je prejemnik storitve poslovna enota;

-

kraj, kjer ima davčni zavezanec, ki opravi storitev svoj sedež ali poslovno enoto (prvi odstavek 17. člena ZDDV), če prejemnik navedenih storitev ni davčni zavezanec, ki opravlja dejavnost v skladu z drugim odstavkom 13. člena ZDDV.

25. člen

(posebno pravilo)

Ne glede na zadnjo alineo prejšnjega člena se za kraj opravljene storitve šteje kraj, kjer ima sedež oziroma stalno bivališče prejemnik storitve, če mu davčni zavezanec, ki je opravil storitev, ni zaračunal DDV po predpisih države svojega sedeža.

V. NASTANEK OBVEZNOSTI OBRAČUNA DDV

26. člen

(splošno)

(1)

Če je izdan račun, nastane obveznost obračuna DDV (v nadaljnjem besedilu: davčna obveznost) ne glede na to, v katerem delu je dobava opravljena oziroma ne glede na to ali je bila dobava opravljena ali ne.

(2)

Rok plačila, odlog plačila ali kreditiranje dobave ne vplivajo na nastanek davčne obveznosti.

27. člen

(izročitev blaga po 3. točki drugega odstavka 4. člena ZDDV)

Pri izročitvi blaga po 3. točki drugega odstavka 4. člena ZDDV, nastane obveznost obračuna DDV za celotno vrednost blaga, in sicer v tistem davčnem obdobju, v katerem je blago izročeno.

28. člen

(nevrnjena vračljiva embalaža)

Pri zaračunavanju nevrnjene vračljive embalaže nastane davčna obveznost v obdobju, v katerem je bila embalaža zaračunana.

29. člen

(predplačila)

Pri predplačilih nastane davčna obveznost na dan prejema predplačila, ne glede na dejansko opravljen promet blaga oziroma storitev. DDV se obračuna po ustrezni preračunani stopnji iz tretjega odstavka 38. člena tega pravilnika.

30. člen

(uvoz blaga)

(1)

V skladu s prvim in drugim odstavkom 20. člena ZDDV nastane davčna obveznost takrat, ko nastane obveznost obračuna carinskega dolga po 143. členu carinskega zakona.

(2)

Po tretjem odstavku 20. člena ZDDV nastane davčna obveznost takrat, ko nastane obveznost obračuna carinskega dolga v skladu s 144. do 148. členom carinskega zakona.

(3)

Četrti odstavek 20. člena ZDDV se uporabi vedno, kadar bi obveznost obračuna carinskega dolga morala nastati v skladu s 143. do 148. členom carinskega zakona, pa ne nastane, ker je za zadevno blago predpisana stopnja uvoznih dajatev "prosto".

VI. DAVČNA OSNOVA

31. člen

(neporabljen material)

Od neporabljenega materiala iz drugega odstavka 3. člena tega pravilnika se DDV obračunava in plačuje od tržne vrednosti tega materiala.

32. člen

(zamenjava)

Kot vrednost iz četrtega odstavka 21. člena ZDDV se šteje tržna vrednost vsakega blaga ali storitve, ki je predmet zamenjave.

33. člen

(lastna cena)

Lastna cena po šestem odstavku 21. člena ZDDV se določa v skladu z računovodskimi standardi oziroma v skladu s predpisi o vodenju poslovnih knjig zasebnikov.

34. člen

(povečanje davčne osnove)

Po osmem odstavku 21. člena ZDDV se davčna osnova poveča, kadar je izvršeno višje plačilo od dogovorjenega, ne glede na razloge za višje plačilo. Odbitek vstopnega DDV v višini dejansko plačanega DDV (višjega) je mogoč samo, če je dobavitelj za to povečanje plačila izdal račun v skladu s 34. členom ZDDV.

35. člen

(zmanjšanje davčne osnove)

(1)

Po desetem odstavku 21. člena ZDDV lahko davčni zavezanec zmanjša znesek DDV tudi od naknadno priznanih popustov, kot so npr. superrabati in bonifikacije, če so bili dogovorjeni neposredno med dobaviteljem in prejemnikom.

(2)

Zmanjšanje davčne osnove po desetem odstavku 21. člena ZDDV se pri dobavitelju lahko opravi v davčnem obdobju, v katerem je prejel pisno obvestilo prejemnika, da je popravil vstopni DDV.

(3)

Če kupec vrne blago, pri dobavi katerega je bil izdan račun, na podlagi katerega je odbil vstopni DDV, se davčna osnova lahko popravi le, če so izpolnjeni pogoji iz desetega odstavka 21. člena ZDDV.

(4)

V primerih iz četrtega odstavka 12. člena tega pravilnika se davčna osnova lahko popravi le, če so izpolnjeni pogoji iz desetega odstavka 21. člena ZDDV.

(5)

Če je prišlo do prekinitve pogodbe oziroma odpovedi dobave blaga ali odpovedi izvršitve storitve, potem, ko je že bil izdan račun, na podlagi katerega bi prejemnik lahko uveljavljal odbitek vstopnega davka, se davčna osnova lahko popravi le, če so izpolnjeni pogoji iz desetega odstavka 21. člena ZDDV.

36. člen

(davčna osnova pri uvozu blaga)

(1)

V skladu s prvim odstavkom 22. člena ZDDV se vrednost blaga določa v skladu s 15. do 26. členom in drugimi posebnimi določbami carinskega zakona za ugotavljanje carinske vrednosti blaga.

(2)

V skladu z 2. točko drugega odstavka 22. člena ZDDV se v davčno osnovo pri uvozu blaga vštevajo tisti posredni stroški, ki so glede na dogovorjeno pariteto dobave vključeni v ceno.

(3)

Če je bilo carinsko blago predmet carinskega skladiščenja, stroški skladiščenja in ohranjanja blaga med skladiščenjem pa niso izkazani ločeno in se zato vštevajo v carinsko vrednost blaga, se ti stroški vštevajo tudi v vrednost iz prvega odstavka 22. člena ZDDV.

(4)

Če je bilo blago v času carinskega skladiščenja predmet običajnih postopkov in ravnanj v skladu s 83. členom carinskega zakona in se na zahtevo carinskega deklaranta uporabi drugi odstavek 85. člena carinskega zakona, se takšna vrednost blaga upošteva tudi kot vrednost iz prvega odstavka 22. člena ZDDV.

(5)

Če je bilo blago obdelano, dodelano, predelano ali popravljeno v okviru postopka uvoza zaradi izvoza po sistemu odloga plačila carine, pa za pridobljene proizvode nastane obveznost obračuna DDV pri uvozu, se za določitev davčne osnove po prvem odstavku 22. člena ZDDV za plačilo DDV za uvoženo blago, vdelano v pridobljeni proizvod, upošteva ista metoda določitve deleža uvoženega blaga v pridobljenem proizvodu, kot je bila v skladu s carinskimi predpisi uporabljena za določitev tega deleža zaradi izračuna višine carinskega dolga.

(6)

Če je carinsko blago, katerega davčno osnovo je treba določiti, v prosti carinski coni, stroški skladiščenja in ohranjanja blaga medtem, ko je blago v prosti carinski coni pa niso izkazani ločeno in se zato vštevajo v carinsko vrednost blaga, se ti stroški vštevajo tudi v vrednost iz prvega odstavka 22. člena ZDDV.

(7)

Če je bilo blago v času, ko se je nahajalo v prosti carinski coni, predmet običajnih postopkov in ravnanj iz prvega odstavka 83. člena carinskega zakona in se na zahtevo carinskega deklaranta uporabi drugi odstavek 140. člena carinskega zakona, se takšna vrednost blaga upošteva tudi kot vrednost iz prvega odstavka 22. člena ZDDV.

(8)

V skladu z drugim in tretjim odstavkom 22. člena ZDDV se dokazuje, da so v davčno osnovo vključeni posamezni elementi, oziroma da so iz nje izključeni, z dokumenti, ki jih mora zadevna oseba predložiti carinskemu organu zaradi ugotavljanja carinske vrednosti blaga v skladu s carinskimi predpisi.

37. člen

(davčna osnova pri vrnitvi blaga z začasnega izvoza na oplemenitenje)

(1)

V skladu s četrtim odstavkom 22. člena ZDDV se davčna osnova iz prvega odstavka 22. člena ZDDV za obračun DDV pri ponovnem uvozu blaga ugotovi tako, da se od carinske vrednosti ponovno uvoženega blaga odšteje vrednost začasno izvoženega blaga.

(2)

Carinska vrednost ponovno uvoženega blaga se ugotovi v skladu s 15. do 26. členom carinskega zakona. Vrednost začasno izvoženega blaga pa se ugotovi v skladu s četrtim odstavkom 115. člena carinskega zakona.

(3)

Če se carinska vrednost blaga, ki se ponovno uvaža po popravilu ali predelavi, določa na podlagi sedmega odstavka 115. člena carinskega zakona, tako ugotovljena vrednost predstavlja tudi vrednost iz četrtega odstavka 22. člena ZDDV za obračun DDV ob uvozu.

(4)

Pri določitvi davčne osnove za obračun DDV ob uvozu blaga, ki je bilo začasno izvoženo na oplemenitenje v skladu s prvim in tretjim odstavkom tega člena, se upoštevata tudi drugi in tretji odstavek 22. člena ZDDV.

VII. DAVČNA STOPNJA

38. člen

(stopnji DDV)

(1)

DDV se v skladu s 24. oziroma 25. členom ZDDV plača po stopnji 20% oziroma 8,5% od davčne osnove.

(2)

Pri izračunu zneska DDV, ki je vsebovan v plačilu, se uporablja preračunana davčna stopnja, ki se izračuna na naslednji način:

stopnja DDV x 100 preračunana davčna stopnja = ———————————————————— 100 + stopnja DDV

(3)

Preračunana stopnja 20% znaša 16,6667%, preračunana stopnja 8,5% znaša 7,8341%.

(4)

Če je za posamezno blago ob uvozu, glede na namen uporabe, mogoče uporabiti splošno ali nižjo davčno stopnjo, se lahko nižja davčna stopnja uporabi le, če davčni zavezanec blago uporabi za namen, za katerega je predpisana nižja davčna stopnja.

39. člen

(sklicevanje na carinsko tarifo)

Pri uvrščanju blaga v ustrezno tarifno oznako kombinirane nomenklature se upoštevata uredba o kombinirani nomenklaturi s carinskimi stopnjami (Uradni list RS, št. 98/01, 13/02 in 63/02) ter navodila za razvrščanje blaga v kombinirano nomenklaturo (Uradni list RS, št. 77/99 in 57/01).

40. člen

(izdelki iz 1. točke 25. člena ZDDV)

(1)

Med izdelke (blago) iz 1. točke 25. člena ZDDV se uvrščajo izdelki in kmetijski pridelki, ki so samostojno ali kot dodatki in nadomestki, primerni za zaužitje brez predhodne priprave ali po običajnem postopku priprave hrane kot hrana za ljudi oziroma krma za živali (v nadaljevanju: hrana) ter kmetijski pridelki (semena, rastline in žive živali), ki se pridelujejo z namenom zagotavljanja surovin za pripravo hrane za ljudi oziroma krme za živali in se uvrščajo v naslednje oznake kombinirane nomenklature (v nadaljnjem besedilu: tarifna oznaka):

1.

žive živali (tarifne oznake: od 0101 do vključno 0105), žive ribe, raki, mehkužci in drugi vodni nevretenčarji (tarifne oznake: 0301 razen 0301 10, 0306 in 0307) ter živi kunci, žabe, srnjad, jerebice, fazani in druga divja perutnina;

2.

meso in drugi užitni klavnični izdelki (tarifne oznake: od 0201 do vključno 0210);

3.

ribe, raki, mehkužci in drugi vodni nevretenčarji (tarifne oznake: 0301 razen 0301 10 ter od 0302 do vključno 0307);

4.

mlečni izdelki (tarifne oznake: od 0401 do vključno 0406);

5.

perutninska in ptičja jajca (tarifne oznake: 0407 00 in 0408);

6.

naravni med (tarifna oznaka: 0409 00 00);

7.

drugi užitni izdelki živalskega izvora (tarifni oznaki: 0410 00 00 in 0504 00 00);

8.

užitne vrtnine, koreni in gomolji (tarifne oznake: od 0701 do vključno 0714);

9.

užitno sadje in oreški (tarifne oznake: od 0801 do vključno 0813);

10.

kava, čaj in začimbe (tarifne oznake: od 0901 do vključno 0910);

11.

žita (tarifne oznake: od 1001 do vključno 1008);

12.

proizvodi mlinske industrije (tarifne oznake: od 1101 00 do vključno 1106);

13.

oljna semena in plodovi (tarifne oznake: 1201 00 in 1207) in moka iz soje (tarifna oznaka 1208 10 00);

14.

razne rastline in njihovi deli (tarifna oznaka: 1211), rožiči (tarifna oznaka: 1212 10 10), alge (tarifna oznaka: 1212 20 00), koščice in jedra (tarifna oznaka: 1212 30 00) in drugo, primerno za človeško prehrano (tarifna oznaka: 1212 99 80);

15.

žitna slama in pleve (tarifna oznaka: 1213 00 00), krmna koleraba, krmna pesa, korenje za krmo; seno, lucerna, detelja, esparzeta, krmni ohrovt, volčji bob, grašica in podobni pridelki za krmo (tarifna oznaka: 1214);

16.

masti in olja živalskega in rastlinskega izvora (tarifne oznake: od 1501 00 do vključno 1502 00, od 1506 00 00 do vključno 1509, od 1511 do vključno 1512 in od 1514 do vključno 1517);

17.

izdelki iz mesa, rib, rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev (tarifne oznake: od 1601 00 do vključno 1605);

18.

sladkor in sladkorni proizvodi (tarifne oznake: od 1701 do vključno 1704);

19.

čokolada in druga živila, ki vsebujejo kakav (tarifna oznaka: 1806);

20.

izdelki iz žit, moke, škroba ali mleka; slaščičarski izdelki (tarifne oznake: od 1901 do vključno 1905);

21.

proizvodi iz vrtnin, sadja, oreškov ali drugih delov rastlin (tarifne oznake: od 2001 do vključno 2009);

22.

razna živila (tarifne oznake: od 2101 do vključno 2106);

23.

pijače (tarifne oznake: 2009 in 2201 do vključno 2202), kis in nadomestki kisa (tarifna oznaka: 2209 00);

24.

ostanki in odpadki živilske industrije (tarifne oznake: od 2301 do vključno 2306, 2308 00);

25.

izdelki, ki se uporabljajo kot krma (hrana) za živali (tarifna oznaka: 2309);

26.

sol iz tarifne oznake 2501 00;

27.

morska pena iz tarifne oznake 2530 90 20;

28.

saharin in njegove soli (tarifna oznaka: 2925 11 00), provitamini in vitamini (tarifna oznaka: 2936), matični mleček iz tarifne oznake 3001 20 90;

29.

preparati za zaslajevanje in dietetična sol iz tarifne oznake 3824 90 99.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek se uporabi splošna stopnja DDV za izdelke in kmetijske pridelke, ki so sicer uvrščeni v eno izmed tarifnih oznak iz prejšnjega odstavka, vendar se ne uporabljajo kot hrana ali kot surovina za pripravo hrane, niti niso uvrščeni med živali za pitanje ter semena in sadike, ki so namenjene izključno uporabi v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, določene v prvem, drugem in tretjem odstavku 47. člena tega pravilnika. Prav tako se splošna stopnja DDV uporabi za izdelke, ki vsebujejo več kot 0,5 volumskega odstotka alkohola na maso izdelka, ne glede na tarifno oznako, v katero se uvrščajo.

(3)

Priprava jedi iz 1. točke 25. člena ZDDV pomeni pripravo in strežbo jedi v dejavnosti, ki se po predpisih šteje za gostinsko dejavnost.

41. člen

(zdravila, izdelki za nadzorovanje rojstev in izdelki za higiensko zaščito)

(1)

Med zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje in preprečevanje bolezni v humani in veterinarski medicini, iz 3. točke 25. člena ZDDV se uvrščajo:

-

zdravila iz tarifnih oznak 3003 in 3004 za uporabo v zdravljenju ali preprečevanju internih in eksternih bolezni ljudi in živali;

-

antiserumi in druge frakcije krvi; cepiva; toksini; človeški, živalski in rastlinski virusi in antivirusi in bakteriofagi iz tarifne oznake 3002.

(2)

Med izdelke za nadzorovanje rojstev iz 3. točke 25. člena ZDDV se uvrščajo:

-

kemična sredstva za kontracepcijo na osnovi hormonov ali spermicidov (tarifna oznaka: 3006.60);

-

preservativi iz tarifnih oznak 3926 90 99 in 4014 10 00;

-

kontracepcijske spirale (tarifna oznaka: 9018 90 85).

(3)

Med izdelke za higiensko zaščito iz 3. točke 25. člena ZDDV se uvrščajo:

-

vata, gaza, obveze in podobni proizvodi (npr. obliži, obkladki) iz tarifne oznake 3005;

-

izdelki iz tarifne oznake 3006 10 (sterilni kirurški katgut, sterilni materiali in sterilni adhezivi v kirurgiji za zapiranje ran; sterilna laminarija in sterilni tamponi; sterilna absorpcijska sredstva za zaustavljanje krvavitev v kirurgiji in zobarstvu);

-

izdelki iz tarifne oznake 3006 40 00 (zobarski cementi in druga zobarska polnila; cementi za rekonstrukcijo kosti).

(4)

Med izdelke iz prve alinee prvega odstavka tega člena se ne uvrščajo: medicinski preparati, našteti v uradni zdravilniški knjigi (farmakopeji), ki ne vsebujejo zadosti aktivnih sestavin, da bi jih lahko šteli kot primerne za terapevtsko ali profilaktično rabo (na primer: preparati zoper aknavost, ki so namenjeni predvsem čiščenju kože); koloidno žveplo iz tarifne oznake 2802, razen, če je pripravljeno v odmerkih ali pakiranjih za prodajo na drobno za terapevtske ali profilaktične namene; koloidi plemenitih kovin, četudi so pripravljeni za medicinsko rabo (tarifna oznaka: 2843); vodni destilati in vodne raztopine eteričnih olj in preparati iz tarifnih oznak od 3303 do 3307 tudi, če imajo terapevtske ali profilaktične lastnosti; medicinska mila (tarifna oznaka: 34 01); insekticidi, dezinfekcijska sredstva in druga sredstva iz tarifne oznake 3808.

(5)

Med izdelke iz druge alinee prvega odstavka tega člena se ne uvrščajo: človeška kri in živalska kri, pripravljena za terapevtsko, profilaktično ali diagnostično uporabo, ki je oproščena plačila DDV v skladu s 3. točko prvega odstavka 26. člena ZDDV; mikroorganske kulture in diagnostični seti.

(6)

Med izdelke iz prve alinee tretjega odstavka tega člena se ne uvrščajo: povoji, obliži itd., ki vsebujejo cinkov oksid in pa povoji za zlome, ki so prevlečeni z mavcem in niso pripravljeni v pakiranjih za prodajo na drobno za medicinske, kirurške, zobarske ali veterinarske namene; sadra, specialno žgana in fino zmleta za zobarske potrebe in preparati na osnovi sadre za uporabo v zobarstvu (tarifne oznake: 2520 ali 3407); izdelki iz tarifne oznake 3006 in sanitarne brisače in sanitarni tamponi (tarifne oznake: 4818, 5601 ali 6307).

42. člen

(medicinska oprema in pripomočki)

(1)

Med izdelke iz 4. točke 25. člena ZDDV se uvrščajo:

1.

invalidski vozički (tarifna oznaka: 8713) ter deli in pribor za invalidske vozičke (tarifna oznaka: 8714 20 00);

2.

ortopedske priprave, tudi bergle, kirurški in kilni pasovi; opornice in druge priprave za prelome; umetni deli telesa; aparati za izboljšanje sluha in druge priprave, ki se nosijo na telesu ali vdelajo v telo, da bi odpravile hibo ali invalidnost (tarifna oznaka: 9021);

3.

otroški tricikel za otroke z motorično prizadetostjo (tarifna oznaka: 8712 00 80), lesen stolček za otroke z motorično prizadetostjo (iz tarifne oznake: 9401), terapevtski valji, terapevtske žoge, terapevtske gibalne deske in terapevtske blazine za otroke z motorično prizadetostjo (tarifni oznaki: 3926 90 99, 9506 62 90), sobno dvigalo in dvigalo za kopalnico (tarifna oznaka: 8428 90 98);

4.

ortopedski čevlji, izdelani po meri (tarifna oznaka: 9021 90 90) in začasni čevlji, namenjeni za uporabo po težkih operacijah na stopalih (64. poglavje carinske tarife);

5.

električni stimulatorji pri inkontinenci blata in urina ter mišično živčni stimulatorji (tarifna oznaka: 9018 90 75);

6.

dihalni aparati (iz tarifne oznake: 9019 20 00), merilec pretoka zraka (tarifna oznaka: 9026 10), ventilator (tarifni oznaki: 84 14 51, 84 14 59);

7.

pripomočki pri umetno izpeljanem črevesju (tarifni oznaki: 3214 10 10, 3506 10 00);

8.

pripomočki pri težavah z odvajanjem seča (iz tarifnih oznak: 3923, 9018 39 00, 4818 40 99, 5601 10 10 ali 5601 10 90 in 9021 90 90, 3214 10 10, 3506 10 00);

9.

aparati za določanje glukoze v krvi (tarifna oznaka: 9027), diagnostični trakovi za aparate za določanje glukoze v krvi (tarifna oznaka: 9027 90 50), mehanski injektorji (tarifni oznaki: 9018 31 10, 9018 31 90), igle za mehanski injektor (tarifna oznaka: 9018 32 10), prožilna naprava in lanceta za prožilno napravo (tarifna oznaka: 9018 90 85), brizga z iglo za enkratno uporabo (tarifni oznaki: 9018 31 10, 9018 31 90), igle za enkratno uporabo (tarifna oznaka: 9018 32 10), diagnostični trakovi za optično čitanje (tarifni oznaki: 3822 00 00, 9027 90 50) in lanceta (iz tarifne oznake: 9018 90 85);

10.

kanile (tarifna oznaka 9018 39 00);

11.

rokavice za poganjanje vozička (tarifne oznake: 6216 00 00, 4203 29 91, 4203 29 99), navleke za krn;

12.

pripomočki za slepe in slabovidne: očala za korekcijo vida (iz tarifnih oznak: 9004 10 10, 9004 10 91, 9004 90 10, 9004 90 90); leče (iz tarifnih oznak: 9001 40, 9001 50); kukala za slabovidne (iz tarifne oznake: 9005); lupe za slabovidne (iz tarifne oznake: 9013); stekla (iz tarifnih oznak: 9002 90 90, 9004 90 10), Fresnelova prizma in dodatek za prizmo (iz tarifne oznake: 9002 90 90); kontaktne leče (iz tarifne oznake 9001 30 00); palice za slepe (tarifni oznaki 6602 00 00 ali 9021 90 90).

(2)

V skladu s 4. točko prvega odstavka 25. člena ZDDV se z nižjo stopnjo obdavčuje tudi vzdrževanje in popravilo izdelkov iz prejšnjega odstavka.

(3)

Med vozila iz prve alinee prvega odstavka tega člena se ne uvrščajo vozila, ki so preprosto preurejena tako, da jih invalid lahko vozi (kot npr.: avtomobili z ročno krmiljeno sklopko, s pospeševalnikom itd., ki se uvrščajo v tarifno oznako 8703 ali bicikli, opremljeni s posebnim dodatkom, s pomočjo katerega jih invalid lahko poganja z eno nogo, ki se uvrščajo v tarifno oznako 8712) in nosilni vozički za premeščanje bolnikov v bolnicah, na klinikah itd., ki se uvrščajo v tarifno oznako 9402.

(4)

Med pripomočke iz druge alinee prvega odstavka tega člena se ne uvrščajo: nogavice za krčne žile (tarifna oznaka: 6115); navadna zaščitna sredstva in naprave, namenjena za zmanjševanje pritiska na določene dele stopala (tarifni oznaki: 3926, če so iz plastičnih mas ali 4014, če so iz celularne gume, pritrjene z lepljivim obližem na gazo); oporni pasovi ali drugi podporni izdelki iz tekstila, katerih osnovna funkcija za podpiranje ali držanje organov izhaja iz njihove elastičnosti (na primer nosečniški pasovi, prsni povoji, trebušni povoji, trakovi za sklepe in mišice-navadno tarifni oznaki: 6212 ali 6307; serijsko izdelana obutev z dvignjenim lokom notranjega podplata za ublažitev ravnih stopal (64. poglavje carinske tarife); pripomočki, ki se namestijo v posteljo ali na podstavek (zaščitne obloge na postelji, naprave za raztegovanje zlomov, izdelane iz cevi itd.).

(5)

Med ortopedske pripomočke iz druge alinee prvega odstavka tega člena se ne uvrščajo ortopedski pripomočki za živali, ne glede na to, da so uvrščeni v tarifno oznako 9021.

43. člen

(prevoz oseb in njihove osebne prtljage)

(1)

Prevoz potnikov in njihove osebne prtljage iz 5. točke 25. člena ZDDV vključuje potniški promet na rednih ali izrednih linijah po železnici (šifra standardne klasifikacije dejavnosti: I/60.1), cestah (šifra standardne klasifikacije dejavnosti: I/60.2), vodi (šifra standardne klasifikacije dejavnosti: I/61) ali zraku (šifra standardne klasifikacije dejavnosti: I/62).

(2)

Med potniški promet iz prvega odstavka tega člena se ne uvrščajo prevozi, ki so oproščeni plačila DDV v skladu z ZDDV.

(3)

Osebna prtljaga je prtljaga, ki jo imajo uporabniki prevoznih storitev med prevozom s seboj, ter prtljaga, ki jo je potnik oddal zaradi prevoza istemu prevozniku v času začetka prevoza, prepeljana pa je bila kasneje, vendar le, če ta prevoz ni bil zaračunan posebej.

44. člen

(knjige, časopisi in periodične publikacije)

(1)

Med izdelke iz 6. točke 25. člena ZDDV se uvrščajo:

-

tiskane knjige, brošure, letaki in podobno gradivo (tarifna oznaka: 4901);

-

časopisi, revije in druge periodične publikacije (tarifna oznaka: 4902);

-

otroške slikanice (tarifna oznaka: 4903);

-

glasbena dela (tarifna oznaka: 4904 00 00);

-

zemljevidi ter hidrografske in podobne karte vseh vrst (tarifna oznaka: 4905).

(2)

Med izdelke iz 6. točke 25. člena ZDDV se do članstva Slovenije v Evropski uniji uvrščajo tudi:

-

originalni načrti in risbe, rokopisi in fotografske reprodukcije (tarifna oznaka: 4906 00 00);

-

koledarji vseh vrst (tarifna oznaka: 4910 00 00);

-

gramofonske plošče, plošče za laserske bralne sisteme in drugi posneti nosilci s tekstovnimi, slikovnimi in zvočnimi zapisi (tarifna oznaka: 8524).

(3)

Med izdelke iz tretje alinee prejšnjega odstavka se ne uvršča programska oprema.

(4)

Med izdelke iz prvega in drugega odstavka tega člena se ne uvrščajo izdelki, ki vključujejo nad 50% reklamnih vsebin.

45. člen

(storitve izvajalskih umetnikov)

Storitve izvajalskih umetnikov iz 8. točke 25. člena ZDDV so: igranje, petje, plesanje, recitiranje ali drugačno umetniško izvajanje avtorskih ali folklornih del s strani igralcev, pevcev, glasbenikov, plesalcev in podobnih oseb. Za izvajalske umetnike se štejejo tudi režiserji dramskih predstav, dirigenti orkestrov, vodje pevskih zborov, oblikovalci tona ter varietejski in cirkuški umetniki.

46. člen

(stanovanja, stanovanjski in drugi objekti, namenjeni za trajno bivanje ter deli teh objektov)

(1)

Po stopnji 8,5% iz 11. točke 25. člena ZDDV se obdavčujejo dobave socialnih in neprofitnih stanovanj, stanovanjskih prostorov ali njim pripadajočih delov, posebnih objektov za trajno bivanje in življenje invalidov, ostarelih oziroma oseb, ki potrebujejo tujo pomoč (v nadaljnjem besedilu: stanovanjski objekti) ter njihova gradnja, obnova in popravila, kadar so zaračunana neposredno investitorju.

(2)

Če so stanovanjski objekti iz prejšnjega odstavka sestavni del dvo- ali več-stanovanjskih stavb, se nižja stopnja uporabi v pripadajočem deležu.

(3)

Za pripadajoče dele stanovanjskih objektov se štejejo pomožni stanovanjski prostori, skupni prostori ali deli ali objekti ali inštalacije tega objekta, kadar so zaradi trajnega bivanja v souporabi stanovalcev in v lasti lastnikov stanovanj v tem objektu. Inštalacije tega objekta so napeljave, pripadajoče naprave in objekti, ki služijo za trajno bivanje stanovalcev in so v lasti lastnikov stanovanj v tem objektu.

(4)

Posebni objekti za trajno bivanje in življenje invalidov, ostarelih oziroma oseb, ki potrebujejo tujo pomoč, so zavodi, domovi in druge ustanove za socialno varstvo invalidov, ostarelih in drugih oseb, potrebnih tuje pomoči, kjer so stanovalci nastanjeni.

(5)

Storitve gradnje, obnove in popravil stanovanjskih objektov so storitve uvrščene v šifro F/45 standardne klasifikacije dejavnosti.

(6)

Do 31. decembra 2007 se obračunava in plačuje DDV po stopnji 8,5% tudi od stanovanj, stanovanjskih in drugih objektov, namenjenih za trajno bivanje ter delov teh objektov, ki niso del socialne politike, vključno z gradnjo, obnovo in popravili le-teh.

47. člen

(12. točka 25. člena ZDDV)

(1)

Med živali za pitanje iz 12. točke 25. člena ZDDV, ki so namenjene izključno uporabi v kmetijstvu in ribištvu se štejejo domače živali, ki so običajno namenjene za razplod (reprodukcijo) in rejo v okviru dejavnosti živinoreje (šifra standardne klasifikacije dejavnosti: A/01.2) in ribogojstva (šifra standardne klasifikacije dejavnosti: B/05.02) in se uvrščajo v naslednje tarifne oznake:

-

žive živali za razplod in nadaljnjo rejo (tarifne oznake: od 0101 do vključno 0105 ter kunci in čebele);

-

žive ribe za razplod (tarifna oznaka: 0301 razen 0301 10);

-

raki in mehkužci za razplod iz tarifnih oznak: 0306 in 0307.

(2)

Med živali iz prvega odstavka tega člena se uvrščajo tudi ptičja valilna jajca (tarifne oznake: od vključno 0407 00 11 do vključno 0407 00 19) ter bikovo seme (tarifna oznaka: 0511 10 00) in seme drugih živali iz tarifne oznake: 0511 99 90.

(3)

Med semena in sadike iz 12. točke 25. člena ZDDV, ki so namenjene izključno uporabi v kmetijstvu se uvrščajo semena in sadike kmetijskih in gozdnih rastlin, ki so dane v promet v skladu s predpisi, ki urejajo promet s semeni in sadikami in so uvrščene v naslednje tarifne oznake:

-

žive rastline, razen okrasnih (tarifne oznake: 0602 10, 0602 20, 0602 90 10, 0602 90 30 in 0602 90 41);

-

semenski krompir (tarifna oznaka: 0701 10 00), čebulček, semenski česen in šalotka, druga semena užitnih čebulnic (tarifna oznaka: 0703), semenski hibrid sladke koruze (tarifna oznaka: 0712 90 11), sušena semena stročnic (tarifna oznaka: 0713);

-

seme začimb (tarifni oznaki: 0909 in 0910 99 10);

-

semenska žita (tarifne oznake: od 1001 do vključno 1008);

-

oljna semena za setev (tarifne oznake: od 1201 00 do vključno 1207), seme, plodovi in trosi za setev (tarifna oznaka: 1209, razen 1209 30 00 in 1209 99 91), seme rožiča (tarifna oznaka: 1212 10 99).

(4)

Med gnojila iz 12. točke 25. člena ZDDV se uvrščajo gnojila iz tarifnih oznak: od 3101 00 00 do vključno 3105.

(5)

Med fitofarmacevtska sredstva iz 12. točke 25. člena ZDDV se uvrščajo izdelki, ki so v skladu s predpisi o fitofarmacevtskih sredstvih uvrščeni v seznam fitofarmacevtskih sredstev, ki so registrirana za promet in uporabo v Republiki Sloveniji.

(6)

Med storitve iz 12. točke 25. člena ZDDV, ki so namenjene izključno uporabi v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, se uvrščajo:

-

storitve za rastlinsko pridelavo pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: A/01.412;

-

storitve za živinorejo pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: A/01.42, razen nege, čuvanja in oskrbe hišnih živali ter storitev zatočišč za živali;

-

gozdarske storitve pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: A/02.02; dela pri vzdrževanju gozdnih cest in vlak ter dela pri gojenju, varstvu in izkoriščanju gozda;

-

ribiške in ribogojske storitve pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: B/05.02;

-

veterinarske storitve pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: N/85.20 za živali, navedene v prvem odstavku tega člena.

48. člen

(nastanitvene zmogljivosti v hotelih in podobnih nastanitvenih obratih)

Nastanitvene zmogljivosti iz 13. točke 25. člena ZDDV, katerih oddaja v najem je obdavčena po stopnji 8,5%, so:

-

hoteli in podobni obrati pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti H/ 55.1;

-

domovi, kampi in drugi nastanitveni obrati pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti H/ 55.2.

49. člen

(uporaba športnih objektov)

(1)

Športni objekti iz 14. točke 25. člena ZDDV so za športno dejavnost opremljene in urejene površine in prostori.

(2)

Če se športni objekti dajejo v najem in upravljanje z njimi (šifra standardne klasifikacije dejavnosti: K/70.2), se DDV obračunava po splošni stopnji DDV.

50. člen

(storitve pokopa in upepelitev)

(1)

Med storitve pokopa in upepelitve v skladu s 15. točko 25. člena ZDDV se uvrščajo storitve pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti 0/93.030, in sicer:

-

pokop in upepelitev;

-

priprava mrtvih za pokop ali upepelitev in balzamiranje ter storitve grobarjev;

-

priprava pogrebnih in upepelitvenih obredov;

-

izposojanje opremljenih prostorov in mrliških vež;

-

prevoz pokojnikov.

(2)

Med promet blaga, ki je neposredno povezan s pogrebnimi storitvami se, pod pogojem, da ga opravi izvajalec teh storitev, uvrščajo: krste, sarkofagi, vključno z vložki za pogreb, žare, zabojčki za kosti, pogrebni simboli izključno za na krsto in sarkofag, tekstil za krsto in sarkofag, tekstil za pokojnika, pregrinjala, pogrebne vreče za pokojnika in žalne knjige.

51. člen

(storitve javne higiene)

Med storitve javne higiene iz 16. točke 25. člena ZDDV se uvrščajo:

-

ravnanje z odplakami pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: 0/90.01;