Program priprave Prostorskega reda Slovenije

2763. Program priprave Prostorskega reda slovenije

Na podlagi drugega odstavka 41. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr. in 58/03 ZZK-1) sprejme minister za okolje, prostor in energijo

PROGRAM PRIPRAVE Prostorskega reda Slovenije

Prostorski red Slovenije je državni strateški prostorski akt, ki skupaj s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije in določili Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03-ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: Zakon o urejanju prostora) predstavlja temeljni okvir za enotno urejanje prostora na območju Slovenije.

Ocena stanja

Prostorski red Slovenije je novost v sistemu urejanja prostora. Do sedaj je stroka sicer že oblikovala in uporabljala določena pravila za urejanje prostora (v nadaljnjem besedilu: pravila), ki pa so se razlikovala od institucije do institucije. Zato je namen Prostorskega reda Slovenije predvsem, da pravila prepozna in jih poenoti ter tako pripravi izhodišča za enotno prostorsko načrtovanje na državni, regionalni in občinski ravni.

Dosedanji sistem je pravila določal v obliki meril in pogojev za posege v prostor pri pripravi prostorskih izvedbenih aktov, tako prostorskih ureditvenih pogojev kot tudi prostorskih izvedbenih načrtih. Ta merila in pogoji za posege v prostor naj bi bili pripravljeni v natančnosti, ki bi omogočala izdajo lokacijskega dovoljenja. Izkazalo pa se je, da so bile vsebine in določila posameznih prostorskih ureditvenih pogojev in prostorskih izvedbenih načrtih pripravljeni do stopnje različnih podrobnosti, predvsem pa ne na enotnih izhodiščih.

2 Razlogi za pripravo Prostorskega reda Slovenije

Na področju urejanja prostora so še vedno prisotni razvojni procesi, ki v nekaterih območjih še vedno vodijo v previsoko stopnjo razpršenosti poselitvenih območij, redčenje strnjene pozidave, netrajnostno gospodarjenje z naravnimi viri in prostorskimi vrednotami, slabšanje opremljenosti prostora, zmanjševanje obsega in kakovosti krajine, propadanje in zmanjševanje obstoječih javnih prostorov in s tem slabšanje bivalnih kakovosti, zmanjševanje urejenosti in prepoznavnosti prostora.

Z željo preseganja navedenih dejstev je Zakon o urejanju prostora uvedel nov prostorski dokument, katerega cilj je določiti pravila za urejanje prostora, ki bodo zagotovila enaka določila za doseganje minimalne urejenosti prostora na celotnem območju Slovenije in bo kot tak izhodišče za pripravo prostorskih aktov na državni, regionalni in lokalni ravni, predvsem pa prostorskega reda občin.

3 Pravna podlaga za pripravo Prostorskega reda Slovenije

Podlago za pripravo Prostorskega reda Slovenije predstavlja Zakon o urejanju prostora, ki v 38. in 39. členu določa namen in vsebino Prostorskega reda Slovenije, v 40. in 41. členu pa posebne določbe o njegovi pripravi. Posamezne vsebine Prostorskega reda Slovenije so še podrobneje določene v 6., 20. in 59. členu Zakona o urejanju prostora. V 21., 42., 56. in 62. členu je določena še soodvisnost prostorskih aktov s Prostorskim redom Slovenije. Na podlagi 169. člena Zakona o urejanju prostora vlada sprejme Prostorski red Slovenije najpozneje v enem letu po sprejemu Strategije prostorskega razvoja Slovenije.

V skladu z zakonskimi določili in Strategijo prostorskega razvoja Slovenije določa Prostorski red Slovenije temeljna pravila za urejanje prostora na državni, regionalni in lokalni ravni, lahko pa tudi podrobnejša pravila za urejanje prostora, s katerimi se zagotavlja enotno izvajanje Zakona o urejanju prostora ter oblikujejo zahteve v zvezi s prostorskim načrtovanjem ter arhitekturnim in krajinskim projektiranjem glede na značilnosti posameznih območij države. Pravila se v Prostorskem redu Slovenije določijo tudi kot podrobnejša pravila za urejanje prostora, in sicer glede urejanja posameznih območij urejanja prostora za celotno območje države ter za urejanje območij s posebnimi potenciali in problemi. Kot podrobnejša pravila za urejanje prostora se določijo tudi merila in pogoji urejanja prostora, ki obravnavajo načrtovanje in gradnjo objektov iz prostorskih ureditev državnega pomena in so podlaga za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih, ki urejajo graditev objektov.

Osnovni namen Prostorskega reda Slovenije je oblikovanje temeljnih pravil za urejanje prostora, s katerimi se zagotavlja minimalna kvaliteta prostora, kakovost prostorskega načrtovanja in enotnost priprave prostorskih dokumentov. Cilj Prostorskega reda Slovenije je določitev pravil z namenom zagotavljanja čim boljše kvalitete prostora, uveljavljanja javne koristi, izboljšanja kakovosti bivanja, smotrne rabe prostora, izboljšanja opremljenosti prostora in izvajanja prostorskih ukrepov.

Predmet Prostorskega reda Slovenije

Predmet Prostorskega reda Slovenije so temeljna pravila urejanja prostora, ki so vodila za oblikovanje rešitev, ki zagotavljajo vzdržen prostorski razvoj in ustvarjanje ustreznega reda v prostoru. S pravili se določi obvezen način načrtovanja in urejanja prostorskih ureditev in gradnje.

Pravila določajo predvsem javno korist na področju urejanja prostora, metodologijo priprave prostorskega akta, načine ugotavljanja medsebojne usklajenosti aktov, način priprave temeljnih strokovnih podlag ter pravila prostorskega načrtovanja poselitve, gospodarske javne infrastrukture in krajine.

Pravila so splošne narave kar pomeni, da veljajo na celotnem ozemlju države. Pravila lahko določajo tudi standarde (norme) s funkcionalnega, morfološko oblikovnega in tehnološkega vidika urejanja prostora.

Programska izhodišča Prostorskega reda Slovenije

Programska izhodišča Prostorskega reda Slovenije so predvsem iz prostorskega vidika določiti pravila, ki:

zagotavljajo enotno izvajanje Zakona o urejanju prostora;

izhajajo iz usmeritev politike urejanja prostora, določb Zakona o urejanju prostora in Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02, 97/03 – odl. US, 41/04 – ZVO-1, 45/04 – ZVZP-A, 46/04 – ZRud-A in 47/04), usmeritev Strategije prostorskega razvoja Slovenije;

zagotavljajo minimalno kakovost oziroma urejenost prostora tako, da se uveljavlja javno korist, izboljša kakovosti bivanja, racionalno rabo prostora ter ohranjanja prostorske vrednote;

spodbujajo kakovosten razvoj, dopušča kreativnost načrtovalcev;

zagotavljajo spoštovanje enkratnosti vsakega posameznega dela slovenskega prostora;

spoštujejo lokalne tradicije, arhitekturno in krajinsko tipologijo, naravni značaj sestavin okolja, strukturno urejenost prostora;

prvenstveno obravnavajo zadeve javne koristi;

so zapisane v obliki zahtev in usmeritev. Pravila v obliki določil so neposredno zavezujoča pri pripravi prostorskih aktov ter načrtovanju in izvajanju prostorskih ureditev in gradnji. Pravila v obliki usmeritev se smiselno upoštevajo glede na posebnosti posameznih prostorskih ureditev in območij.

Struktura temeljnih pravil za urejanje prostora:

Pravila za prostorsko načrtovanje:

tehtanje javne koristi in zasebnega interesa pri izvajanju zadev urejanja prostora vsebuje zahteve in usmeritve glede uveljavljanja javne koristi,