• PREDPIS

Sklep o poročanju o kapitalu in kapitalskih zahtevah bank in hranilnic

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 135-5663/2006, stran 15217 DATUM OBJAVE: 21.12.2006

RS 135-5663/2006

5663. Sklep o poročanju o kapitalu in kapitalskih zahtevah bank in hranilnic
Na podlagi 11. točke 129. člena in 194. člena ZBan-1 (Uradni list RS, št. 131/06) ter prvega odstavka 31. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja Svet Banke Slovenije
S K L E P o poročanju o kapitalu in kapitalskih zahtevah bank in hranilnic

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(1)

Ta sklep predpisuje podrobnejšo vsebino, obliko in način izpolnjevanja ter posredovanja poročil o kapitalu in kapitalskih zahtevah za posamezna tveganja, ki jih banke in hranilnice (v nadaljevanju: banke) izračunavajo upoštevaje določbe naslednjih sklepov:
(a) Sklepa o izračunu kapitala bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 135/06; v nadaljevanju: sklepa o kapitalu),
(b) Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu za banke in hranilnice (Uradni list RS, št. 135/06; v nadaljevanju: sklepa o standardiziranem pristopu),
(c) Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po pristopu na podlagi notranjih bonitetnih sistemov za banke in hranilnice (Uradni list RS, št. 135/06; v nadaljevanju: sklepa o pristopu IRB),
(d) Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje pri listinjenju za banke in hranilnice (Uradni list RS, št. 135/06; v nadaljevanju: sklepa o listinjenju),
(e) Sklepa o kreditnih zavarovanjih (Uradni list RS, št. 135/06; v nadaljevanju: sklepa o kreditnih zavarovanjih),
(f) Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja za banke in hranilnice (Uradni list RS, št. 135/06; v nadaljevanju: sklepa o tržnih tveganjih),
(g) Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za operativno tveganje za banke in hranilnice (Uradni list RS, št. 135/06; v nadaljevanju: sklepa o operativnem tveganju) ter
(h) Sklepa o nadzoru bank in hranilnic na konsolidirani podlagi (Uradni list RS, št. 135/06; v nadaljevanju: sklepa o konsolidiranem nadzoru).

(2)

Kadar se ta sklep sklicuje na določbe drugih predpisov, se te določbe uporabljajo v njihovem vsakokrat veljavnem besedilu.

2. člen

(1)

V skladu z obveznostjo poročanja iz 1. člena tega sklepa mora banka predložiti naslednja poročila o:
(a) kapitalu in kapitalskih zahtevah v obliki obrazca CA,
(b) kapitalski zahtevi za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu v obliki obrazca CR SA,
(c) kapitalski zahtevi za kreditno tveganje po pristopu na podlagi notranjih bonitetnih sistemov v obliki obrazcev CR IRB in CR EQU IRB,
(d) kapitalski zahtevi za kreditno tveganje pri listinjenju v obliki obrazcev CR SEC SA, CR SEC IRB in CR SEC Details,
(e) kapitalski zahtevi za tržna tveganja v obliki obrazcev MKR SA TDI, MKR SA TDI-a, MKR SA TDI-b, MKR SA EQU, MKR SA FX, MKR SA COM, MKR IM, MKR IM Details in CR TB SETT ter
(f) kapitalski zahtevi za operativno tveganje v obliki obrazcev OPR in OPR Bruto izgube.

(2)

Obrazci iz prvega odstavka tega člena so sestavni del sklepa.

3. člen

(1)

Banka iz 3. člena sklepa o konsolidiranem nadzoru mora poročila o kapitalu in kapitalskih zahtevah v obliki predpisanih obrazcev posredovati tudi na konsolidirani podlagi, upoštevaje določila navedenega sklepa.

(2)

V poročilih iz prvega odstavka tega člena mora banka naslov obrazcev dopolniti z besedo "konsolidirano" in "ime bančne skupine".

2. NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE POROČIL O KAPITALU IN KAPITALSKIH ZAHTEVAH

2.1. Poročilo o kapitalu in kapitalskih zahtevah

4. člen

2.1.1. Navodilo za izpolnjevanje obrazca Izračun kapitala in kapitalske zahteve (v nadaljevanju: CA)

(1)

Obrazec CA vsebuje podrobne informacije o sestavinah in izračunu kapitala banke. Kapital banke se izračuna kot vsota temeljnega kapitala, dodatnega kapitala I in dodatnega kapitala II, pri čemer se v skladu s sklepom o kapitalu upoštevajo odbitne postavke ter razmerja in omejitve med posameznimi sestavinami kapitala ter učinki, ki izhajajo iz uporabe Mednarodnih standardov računovodskega poročanja (v nadaljevanju: MSRP). V obrazcu so povzete tudi informacije o kapitalskih zahtevah, interni oceni kapitala in nekatere dodatne informacije.

(2)

Obrazec CA se uporablja za poročanje na posamični in konsolidirani podlagi. Polja oziroma vrstice, ki se zaradi uporabe računovodskih standardov oziroma nivoja konsolidacije ne uporabijo, ostanejo prazna. Prazna ostanejo tudi polja oziroma vrstice označena s sivo barvo.

(3)

Postavke 1.1 – 1.1.5.4.2c zajemajo sestavine temeljnega kapitala banke, pri čemer se nekatere vrstice uporabljajo izključno za namen poročanja na konsolidirani podlagi, nekatere vrstice pa za namen nevtralizacije nekaterih učinkov vrednotenja po pošteni vrednosti, ki izhajajo iz MSRP.

(4)

Postavke 1.2 – 1.2.3.1 zajemajo sestavine dodatnega kapitala I banke, pri čemer nekatere vrstice izpolnjujejo le banke, ki izračunavajo kapitalsko zahtevo za kreditno tveganje po pristopu na podlagi notranjih bonitetnih sistemov (v nadaljevanju: po pristopu IRB), nekatere vrstice pa se izpolnjujejo z namenom vključevanja nekaterih učinkov vrednotenja po pošteni vrednosti, ki izhajajo iz MSRP.

(5)

Postavke 1.3 – 1.3.11a zajemajo odbitne postavke od temeljnega in dodatnega kapitala I.

(6)

Postavka 1.4 predstavlja vsoto temeljnega kapitala banke (za namen kapitalske ustreznosti) ob upoštevanem zmanjšanju za odbitne postavke iz 22. člena sklepa o kapitalu.

(7)

Postavka 1.5 predstavlja vsoto dodatnega kapitala I banke (za namen kapitalske ustreznosti) ob upoštevanem zmanjšanju za odbitne postavke iz 22. člena sklepa o kapitalu.

(8)

Postavke 1.6 – 1.6.7 zajemajo sestavine dodatnega kapitala II.

(9)

Postavke 1.8.2 – 1.8.3 zajemajo dodatne informacije.

(10)

Obrazec CA v delu izračuna kapitala vsebuje 79 vrstic, katerih vsebina je naslednja:

(1)

Vrstica 1 – SKUPAJ KAPITAL (za namen kapitalske ustreznosti)
Vrstica "Skupaj kapital (za namen kapitalske ustreznosti)" predstavlja vsoto postavk v vrsticah 1.1, 1.2, 1.3 in 1.6 oziroma vsoto postavk v vrsticah 1.4, 1.5 in 1.6, v kateri je izkazan znesek kapitala kot vsota temeljnega kapitala, dodatnega kapitala I in dodatnega kapitala II, ob upoštevanju vseh omejitev in odbitnih postavk.

(2)

Vrstica 1.1 – TEMELJNI KAPITAL
Vrstica "Temeljni kapital" predstavlja vsoto postavk v vrsticah 1.1.1, 1.1.2, 1.1.4 in 1.1.5, v kateri je izkazan znesek temeljnega kapitala, kot je opredeljen v prvem odstavku 7. člena sklepa o kapitalu.

(3)

Vrstica 1.1.1 – Vmesna vsota I
Vrstica "Vmesna vsota I" predstavlja vsoto postavk v vrsticah 1.1.1.1, 1.1.1.2 in 1.1.1.3.

(4)

Vrstica 1.1.1.1 – Vplačani osnovni kapital
Vrstica "Vplačani osnovni kapital" se delno nanaša na točko (a) 9. člena sklepa o kapitalu, v katero se vnese znesek vplačanih navadnih delnic po nominalni vrednosti. V to postavko niso zajete prednostne nekumulativne delnice.

(5)

Vrstica 1.1.1.2 – (-) Lastne delnice
Vrstica "(-) Lastne delnice" se nanaša na točko (a) 12. člena sklepa o kapitalu. Z negativnim predznakom se vnese vsota zneska navadnih lastnih delnic in z navadnimi lastnimi delnicami izenačenih delnic po 251. in 252. členu Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06 in 60/06 – popr.).

(6)

Vrstica 1.1.1.3 – Kapitalske rezerve
Vrstica "Kapitalske rezerve" se delno nanaša na točko (b) 9. člena sklepa o kapitalu, v katero se vnese znesek kapitalskih rezerv, povezanih z navadnimi delnicami.

(7)

Vrstica 1.1.2 – Vmesna vsota II
Vrstica "Vmesna vsota II" predstavlja vsoto postavk v vrsticah 1.1.2.1, 1.1.2.2, 1.1.2.3, 1.1.2.4a, 1.1.2.4.b, 1.1.2.5 in 1.1.2.6.

(8)

Vrstica 1.1.2.1 – Rezerve in zadržani dobiček ali izguba
Vrstica "Rezerve in zadržani dobiček ali izguba" se nanaša na točki (a) in (b) prvega odstavka 10. člena sklepa o kapitalu, v katero se vnese znesek rezerv iz dobička ter znesek zadržanega dobička ali zadržane izgube, ob izpolnjenih pogojih, ki so opredeljeni v sklepu o kapitalu. Izključijo se učinki vrednotenja, ki so zajeti znotraj postavke 1.1.2.6.
Pri izračunu kapitala na konsolidirani podlagi se v to vrstico vnesejo tudi zneski iz naslova prve konsolidacijske razlike, prevedbene razlike, ki so vsebovane v konsolidacijskih razlikah in druge razlike, ki izhajajo iz vključitve določenih pravic udeležbe v konsolidacijo, iz točk (b), (c) in (d) prvega odstavka in drugega odstavka 11. člena sklepa o konsolidiranem nadzoru in so po Sklepu o poslovnih knjigah in letnih poročilih bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 64/05 in 45/06) izkazane znotraj skupine presežkov iz prevrednotenja kot uskupinjevalni popravek kapitala.

(9)

Vrstica 1.1.2.2 – Manjšinski deleži
Vrstica "Manjšinski deleži" se nanaša na točko (a) prvega odstavka ter drugi odstavek 11. člena sklepa o konsolidiranem nadzoru, v katero se vnese vsota manjšinskih deležev iz naslova navadnih delnic in prednostnih nekumulativnih delnic v povezavi s točko (a) 9. člena sklepa o kapitalu ter manjšinskih deležev iz naslova inovativnih instrumentov v povezavi z 11. členom sklepa o kapitalu. Izključijo se učinki vrednotenja, ki so zajeti znotraj postavke 1.1.2.6.

(10)

Vrstica 1.1.2.2* – Ne-inovativni instrumenti, ki so predmet omejitev
Vrstica "Ne-inovativni instrumenti, ki so predmet omejitev" se nanaša na del manjšinskih deležev v povezavi s točko (a) 9. člena sklepa o kapitalu ter postavko 1.1.5.2, v katero se vnese manjšinske deleže iz naslova prednostnih nekumulativnih delnic.

(11)

Vrstica 1.1.2.2.** – Inovativni instrumenti, ki so predmet omejitev
Vrstica "Inovativni instrumenti, ki so predmet omejitev" se nanaša na del manjšinskih deležev v povezavi z 11. členom sklepa o kapitalu ter postavke 1.1.5.3, v katero se vnese manjšinske deleže iz naslova inovativnih instrumentov.

(12)

Vrstica 1.1.2.3 – Revidirani dobiček med letom
Vrstica "Revidirani dobiček med letom" predstavlja vsoto postavk v vrsticah 1.1.2.3.01 in 1.1.2.3.02.

(13)

Vrstica 1.1.2.3.01 – Revidirani dobiček med letom
Vrstica "Revidirani dobiček med letom" se nanaša na točko (c) prvega odstavka 10. člena sklepa o kapitalu, v katero se vnese znesek dobička med letom oziroma čisti dobiček poslovnega leta, če so izpolnjeni pogoji iz sklepa o kapitalu.

(14)

Vrstica 1.1.2.3.02 – Del revidiranega dobička med letom, ki je predmet bonitetnih filtrov
Vrstica "Del revidiranega dobička med letom, ki je predmet bonitetnih filtrov" je del dobička med letom iz točke (c) prvega odstavka 10. člena sklepa o kapitalu, ki je zaradi učinkov vrednotenja predmet bonitetnih filtrov. Z nasprotnim predznakom se vnese učinke vrednotenja, ki so zajeti znotraj postavke 1.1.2.6 (1.1.2.6.11).

(15)

Vrstica 1.1.2.4a – (-) Izid med letom za izračun (nerevidirani)
Vrstica "(-) Izid med letom za izračun (nerevidirani)" predstavlja manjšega od zneskov [(1.1.2.4a.01 + 1.1.2.4a.02); 0].

(16)

Vrstica 1.1.2.4a.01 – Izid med letom za izračun (nerevidirani)
Vrstica "Izid med letom za izračun (nerevidirani)" se nanaša na dobiček med letom, zmanjšan za morebitne vmesne (delne) dividende izplačane med letom, davke in druge obveznosti, ki bremenijo dobiček in ki ga banka izkazuje v obdobju poročanja, vendar ne šteje v izračun kapitala, ker niso izpolnjeni pogoji iz točke (c) 10. člena sklepa o kapitalu oziroma na nerevidirano izgubo med letom v skladu s točko (c) 12. člena sklepa o kapitalu.

(17)

Vrstica 1.1.2.4a.02 – Del izida med letom za izračun (nerevidirani), ki je predmet bonitetnih filtrov
Vrstica "Del izida med letom za izračun (nerevidirani), ki je predmet bonitetnih filtrov" je del nerevidiranega dobička ali izgube med letom, ki je zaradi učinkov vrednotenja predmet bonitetnih filtrov. Z nasprotnim predznakom se vnese učinke vrednotenja, ki so zajeti znotraj postavke 1.1.2.6 (1.1.2.6.11).

(18)

Vrstica 1.1.2.4b Čista izguba poslovnega leta (revidirana)
Vrstica "Čista izguba poslovnega leta (revidirana)" predstavlja vsoto postavk 1.1.2.4b.01 in 1.1.2.4b.02.

(19)

Vrstica 1.1.2.4b.01 – (-) Čista izguba poslovnega leta (revidirana)
Vrstica "(-) Čista izguba poslovnega leta (revidirana)" se nanaša na točko (c) 12. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese znesek čiste izgube poslovnega leta.

(20)

Vrstica 1.1.2.4b.02 – Del čiste izgube poslovnega leta (revidirana), ki je predmet bonitetnih filtrov
Vrstica "Del čiste izgube poslovnega leta (revidirana), ki je predmet bonitetnih filtrov" je del čiste izgube poslovnega leta, ki je zaradi učinkov vrednotenja predmet bonitetnih filtrov. Z nasprotnim predznakom se vnese učinke vrednotenja, ki so zajeti znotraj postavke 1.1.2.6 (1.1.2.6.11).

(21)

Vrstica 1.1.2.5 – (-) Neto dobički iz naslova kapitalizacije prihodnjih donosov listinjenih izpostavljenosti
Vrstica "(-) Neto dobički iz naslova kapitalizacije prihodnjih donosov listinjenih izpostavljenosti" se nanaša na točko (c) tretjega odstavka 10. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese znesek neto dobičkov iz naslova kapitalizacije prihodnjih donosov listinjenih izpostavljenosti.

(22)

Vrstica 1.1.2.6 – Presežki iz prevrednotenja (PP) – bonitetni filtri
Vrstica "Presežki iz prevrednotenja (PP) – bonitetni filtri" predstavlja vsoto postavk iz vrstic 1.1.2.6.01, 1.1.2.6.02, 1.1.2.6.11, 1.1.2.6.12, 1.1.2.6.13 in 1.1.2.6.14.

(23)

Vrstica 1.1.2.6.01 – PP v zvezi s finančnimi sredstvi RZP – delnice in deleži
Vrstica "PP v zvezi s finančnimi sredstvi RZP – delnice in deleži" se v povezavi s točko (a) tretjega odstavka 10. člena sklepa o kapitalu nanaša na neto učinke iz naslova presežka iz prevrednotenja (v nadaljevanju: PP) v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo (v nadaljevanju: RZP) – delnice in deleži in izkazanimi po pošteni vrednosti, v katero se vnese znesek neto PP v zvezi z delnicami in deleži RZP, izkazanimi po pošteni vrednosti in po posamični osnovi. Če banka izkazuje negativne neto PP v zvezi z delnicami in deleži RZP, se vnese znesek z negativnim predznakom.
Pri izračunu kapitala na konsolidirani podlagi se v tej vrstici upošteva tudi pripadajoči del manjšinskih deležev iz tega naslova.

(24)

Vrstica 1.1.2.6.02 – Popravek PP v zvezi s finančnimi sredstvi RZP – delnice in deleži
Vrstica "Popravek PP v zvezi s finančnimi sredstvi RZP – delnice in deleži" se v povezavi s točko (a) tretjega odstavka 10. člena sklepa o kapitalu nanaša na popravek neto učinkov vrednotenja, v katero se vnese z negativnim predznakom pozitivne učinke iz PP v zvezi z delnicami in deleži RZP izkazanimi po pošteni vrednosti in po posamični osnovi. Če banka izkazuje izključno negativne učinke iz tega naslova, se vnese vrednost 0.
Pri izračunu kapitala na konsolidirani podlagi se v tej vrstici upošteva tudi pripadajoči del manjšinskih deležev iz tega naslova.

(25)

Vrstica 1.1.2.6.11 – Učinki vrednotenja v zvezi z naložbenimi nepremičninami
Vrstica "Učinki vrednotenja v zvezi z naložbenimi nepremičninami" se v povezavi s točko (b) tretjega odstavka 10. člena sklepa o kapitalu nanaša na neto kumulativne učinke iz naložbenih nepremičnin merjenih po modelu poštene vrednosti. Vnese se znesek neto kumulativnih učinkov iz naložbenih nepremičnin merjenih po modelu poštene vrednosti, po posamični osnovi, ki so sicer izkazani znotraj rezerv in zadržanega dobička ali izgube (vključno z dobičkom med letom) ali čiste izgube poslovnega leta oziroma izgube med letom. Če banka izkazuje negativne neto kumulativne učinke iz naložbenih nepremičnin merjenih po modelu poštene vrednosti, se vnese znesek z negativnim predznakom.
Pri izračunu kapitala na konsolidirani podlagi se v tej vrstici upošteva tudi pripadajoči del manjšinskih deležev iz tega naslova.

(26)

Vrstica 1.1.2.6.12 – Popravek učinkov vrednotenja v zvezi z naložbenimi nepremičninami
Vrstica "Popravek učinkov vrednotenja v zvezi z naložbenimi nepremičninami" se v povezavi s točko (b) tretjega odstavka 10. člena sklepa o kapitalu nanaša na kumulativne učinke iz naložbenih nepremičnin, merjenih po modelu poštene vrednosti, po posamični osnovi. Z negativnim predznakom se vnese znesek kumulativnih dobičkov iz naložbenih nepremičnin, merjenih po modelu poštene vrednosti, po posamični osnovi, ki so sicer izkazani znotraj rezerv in zadržanega dobička ali izgube (vključno z dobičkom med letom) ali čiste izgube poslovnega leta oziroma izgube med letom. Če banka izkazuje izključno kumulativne izgube iz tega naslova, se vnese vrednost 0.
Pri izračunu kapitala na konsolidirani podlagi se v tej vrstici upošteva tudi pripadajoči del manjšinskih deležev iz tega naslova.

(27)

Vrstica 1.1.2.6.13 – PP v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi
Vrstica "PP v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi" se v povezavi s točko (b) 15. člena sklepa o kapitalu nanaša na neto kumulativne učinke iz PP v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi. Vnese se znesek neto učinkov iz PP v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi, vrednotenimi po modelu poštene vrednosti, po posamični osnovi.
Pri izračunu kapitala na konsolidirani podlagi se v tej vrstici upošteva tudi pripadajoči del manjšinskih deležev iz tega naslova.

(28)

Vrstica 1.1.2.6.14 – Popravek PP v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi
Vrstica "Popravek PP v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi" se v povezavi s točko (b) 15. člena sklepa o kapitalu nanaša na kumulativne pozitivne učinke iz PP v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi. Z negativnim predznakom se vnese znesek kumulativnih pozitivnih učinkov iz PP v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi vrednotenimi po modelu poštene vrednosti, po posamični osnovi.
Pri izračunu kapitala na konsolidirani podlagi se v tej vrstici upošteva tudi pripadajoči del manjšinskih deležev iz tega naslova.

(29)

Vrstica 1.1.4 – Ostale sestavine temeljnega kapitala
Vrstica "Ostale sestavine temeljnega kapitala" predstavlja vsoto postavk v vrsticah 1.1.4.1 in 1.1.4.2.

(30)

Vrstica 1.1.4.1 – Ne-inovativni instrumenti, ki so predmet omejitev
Vrstica "Ne-inovativni instrumenti, ki so predmet omejitev" se nanaša na točko (a) 9. člena sklepa o kapitalu, v katero se vnese znesek vplačanih prednostnih nekumulativnih delnic po nominalni vrednosti, ne glede na predpisane omejitve. Postavka prednostnih nekumulativnih delnic se za ugotavljanje višine temeljnega kapitala poveča za kapitalske rezerve povezane s temi delnicami in zmanjša za lastne delnice, ki imajo značilnost temeljnega kapitala, pri čemer se upoštevajo pravila iz točke (a) 12. člena sklepa o kapitalu.

(31)

Vrstica 1.1.4.2 – Inovativni instrumenti, ki so predmet omejitev
Vrstica "Inovativni instrumenti, ki so predmet omejitev" se nanaša na 11. člen sklepa o kapitalu. Vnese se celoten znesek inovativnih instrumentov, ne glede na predpisane omejitve iz točke (g) drugega odstavka 5. člena sklepa o kapitalu.

(32)

Vrstica 1.1.5 – (-) Ostale odbitne postavke temeljnega kapitala
Vrstica "(-) Ostale odbitne postavke temeljnega kapitala" predstavlja vsoto postavk iz vrstic 1.1.5.1, 1.1.5.2, 1.1.5.3 in 1.1.5.4.

(33)

Vrstica 1.1.5.1 – (-) Neopredmetena dolgoročna sredstva
Vrstica "(-) Neopredmetena dolgoročna sredstva banke" se nanaša na točko (b) 12. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese znesek neopredmetenih dolgoročnih sredstev banke, vključno s presežkom iz prevrednotenja.

(34)

Vrstica 1.1.5.2 – (-) Presežek ne-inovativnih instrumentov
Vrstica "(-) Presežek ne-inovativnih instrumentov" se nanaša na omejitev iz točke (b) drugega odstavka 5. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese presežek sestavin iz vrstice 1.1.2.2* in 1.1.4.1 nad predpisano omejitvijo.

(35)

Vrstica 1.1.5.3 – (-) Presežek inovativnih instrumentov
Vrstica "(-) Presežek inovativnih instrumentov" se nanaša na omejitev iz točke (g) drugega odstavka 5. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese presežek sestavin iz vrstice 1.1.2.2** in 1.1.4.2 nad predpisano omejitvijo.

(36)

Vrstica 1.1.5.4 – (-) Druge deželno specifične odbitne postavke
Vrstica "(-) Druge deželno specifične odbitne postavke" zajema postavko v vrstici 1.1.5.4.2.

(37)

Vrstica 1.1.5.4.2 – (-) Ostalo
Vrstica "(-) Ostalo" predstavlja negativno vsoto postavk v vrsticah 1.1.5.4.2a, 1.1.5.4.2b in 1.1.5.4.2c.

(38)

Vrstica 1.1.5.4.2a – Neizkazane oslabitve in rezervacije zaradi zamika v knjiženju
Vrstica "Neizkazane oslabitve in rezervacije zaradi zamika v knjiženju" se nanaša na drugo alinejo točke (d) 12. člena sklepa o kapitalu. Vnese se znesek oslabitev finančnih sredstev, merjenih po metodi odplačne vrednosti in rezervacij za prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah na podlagi MSRP, če zaradi zamika v knjiženju po stanju na dan, za katerega se izračunava kapital, še niso izkazane.

(39)

Vrstica 1.1.5.4.2b – Razlika med izkazanimi oslabitvami in rezervacijami po MSRP in sklepom o ocenjevanju izgub
Vrstica "Razlika med izkazanimi oslabitvami in rezervacijami po MSRP in sklepom o ocenjevanju izgub" se nanaša na tretjo alinejo točke (d) 12. člena sklepa o izračunu kapitala. Vnese se razliko med izkazanimi oslabitvami finančnih sredstev, merjenih po metodi odplačne vrednosti in rezervacijami za prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah na podlagi lastne metodologije po MSRP, in zneskom ugotovljenih oslabitev oziroma rezervacij, izračunanih v skladu s Sklepom o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 67/05, 97/06 in 121/06).

(40)

Vrstica 1.1.5.4.2c – Drugi PP
Vrstica "Drugi PP" se nanaša na prvo alinejo točke (d) 12. člena sklepa o kapitalu, v katero se s pozitivnim predznakom vnese znesek drugih negativnih (neto) PP, ki niso povezani z odbitnimi postavkami temeljnega kapitala in ne štejejo kot sestavina dodatnega kapitala I oziroma se ne upoštevajo v izračun kapitala.

(41)

Vrstica 1.2 – DODATNI KAPITAL I
Vrstica "Dodatni kapital I" predstavlja vsoto postavk v vrsticah 1.2.1, 1.2.2 in 1.2.3, v kateri je izkazan znesek dodatnega kapitala I ob upoštevanju omejitev, kot je opredeljen v prvem odstavku 13. člena sklepa o kapitalu.

(42)

Vrstica 1.2.1 – Vmesna vsota III
Vrstica "Vmesna vsota III" predstavlja vsoto postavk v vrsticah 1.2.1.1, 1.2.1.2, 1.2.1.6 in 1.2.1.7.

(43)

Vrstica 1.2.1.1 – Presežek posameznih sestavin temeljnega kapitala, ki se lahko prenese v dodatni kapital I
Vrstica "Presežek posameznih sestavin temeljnega kapitala, ki se lahko prenese v dodatni kapital I" predstavlja znesek postavke v vrstici 1.1.5.3. Nanaša se na točko (g) drugega odstavka 5. člena in 18. člen sklepa o kapitalu in predstavlja presežek iz naslova inovativnih instrumentov, ki se lahko vključi v dodatni kapital I. Vnese se znesek presežka iz naslova inovativnih instrumentov z negativnim predznakom.

(44)

Vrstica 1.2.1.2 – Popravki PP v temeljnem kapitalu, ki se prenesejo v dodatni kapital I – bonitetni filtri
Vrstica "Popravki PP v temeljnem kapitalu, ki se prenesejo v dodatni kapital I – bonitetni filtri" predstavlja vsoto postavk v vrsticah 1.2.1.2.01, 1.2.1.2.03 in 1.2.1.2.04.

(45)

Vrstica 1.2.1.2.01 – Popravek PP v zvezi z finančnimi sredstvi RZP – delnice in deleži
Vrstica "Popravek PP v zvezi s finančnimi sredstvi RZP – delnice in deleži" se nanaša na točko (a) 15. člena sklepa o kapitalu, v katero se s pozitivnim predznakom vnese del zneska iz postavke 1.1.2.6.02.

(46)

Vrstica 1.2.1.2.03 – Popravek učinkov vrednotenja v zvezi z naložbenimi nepremičninami
Vrstica "Popravek učinkov vrednotenja v zvezi z naložbenimi nepremičninami" se nanaša na točko (c) 15. člena sklepa o kapitalu, v katero se s pozitivnim predznakom vnese del zneska iz postavke 1.1.2.6.12.

(47)

Vrstica 1.2.1.2.04 – Popravek PP v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi
Vrstica "Popravek PP v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi" se nanaša na točko (b) 15. člena sklepa o kapitalu, v katero se s pozitivnim predznakom vnese del zneska iz postavke 1.1.2.6.14.

(48)

Vrstica 1.2.1.6 – Hibridni instrumenti in prednostne kumulativne delnice
Vrstica "Hibridni instrumenti in prednostne kumulativne delnice" se nanaša na 17. in 19. člen sklepa o kapitalu. Vnese se celoten znesek hibridnih instrumentov, ne glede na omejitve iz drugega odstavka 5. člena sklepa o kapitalu ter znesek vplačanih prednostnih kumulativnih delnic po nominalni vrednosti. Postavka prednostnih kumulativnih delnic se za ugotavljanje višine dodatnega kapitala I poveča za kapitalske rezerve povezane s temi delnicami in zmanjša za lastne delnice, ki imajo značilnost dodatnega kapitala I, pri čemer se upoštevajo pravila iz točke (a) prvega odstavka 12. člena sklepa o kapitalu.

(49)

Vrstica 1.2.1.7 – Presežek oslabitev in rezervacij po pristopu IRB
Vrstica "Presežek oslabitev in rezervacij po pristopu IRB" se nanaša na 16. člen sklepa o kapitalu. Vnese se pozitivno razliko med zneskom oslabitev in rezervacij za izpostavljenosti, ki so oblikovane skladno z MSRP ter zneskom pričakovane izgube, ki je izračunan v skladu s četrtim odstavkom 15. člena sklepa o pristopu IRB, vendar največ v višini 0,6% zneska tveganjem prilagojenih izpostavljenosti, izračunanih po pristopu IRB.

(50)

Vrstica 1.2.2 – Vmesna vsota IV
Vrstica "Vmesna vsota IV" predstavlja vsoto postavk v vrsticah 1.2.2.2, 1.2.2.3 in 1.2.2.5.

(51)

Vrstica 1.2.2.2 – Prednostne kumulativne delnice s fiksnim donosom
Vrstica "Prednostne kumulativne delnice s fiksnim donosom" se nanaša na 21. člen sklepa o kapitalu, v katero se vnese znesek vplačanih prednostnih kumulativnih delnic s fiksnim donosom po nominalni vrednosti, ne glede na omejitve iz drugega odstavka 5. člena sklepa o kapitalu. Postavka prednostnih kumulativnih delnic s fiksnim donosom se za ugotavljanje višine dodatnega kapitala poveča za kapitalske rezerve povezane s temi delnicami in zmanjša za lastne delnice, ki imajo značilnost dodatnega kapitala I, pri čemer se upoštevajo pravila iz točke (a) prvega odstavka 12. člena sklepa o kapitalu.

(52)

Vrstica 1.2.2.3 – Podrejeni dolg I
Vrstica "Podrejeni dolg I" se nanaša na 20. člen sklepa o kapitalu, v katero se vnese celoten znesek podrejenega dolga, ne glede na omejitve iz drugega odstavka 5. člena sklepa o kapitalu. Če banka vključuje podrejeni dolg v dodatni kapital I z diskontom, se vnese znesek podrejenega dolga z upoštevanjem diskonta.

(53)

Vrstica 1.2.2.5 – (-) Presežek posameznih sestavin dodatnega kapitala I
Vrstica "(-) Presežek posameznih sestavin dodatnega kapitala I" se nanaša na omejitev iz točke (c) drugega odstavka 5. člena sklepa o kapitalu. Z negativnim predznakom se vnese presežek iz postavke 1.2.2.2 in 1.2.2.3, kar predstavlja presežek prednostnih kumulativnih delnic s fiksnim donosom in podrejenega dolga I glede na predpisano omejitev.

(54)

Vrstica 1.2.3 – (-) Zmanjšanje dodatnega kapitala I
Vrstica "(-) Zmanjšanje dodatnega kapitala I" se nanaša na kategorijo v vrstici 1.2.3.1.

(55)

Vrstica 1.2.3.1 – (-) Presežek dodatnega kapitala I
Vrstica "(-) Presežek dodatnega kapitala I" se nanaša na omejitev iz točke (a) drugega odstavka 5. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese znesek presežka dodatnega kapitala I nad predpisano omejitvijo.

(56)

Vrstica 1.3 – (-) ODBITNE POSTAVKE OD TEMELJNEGA IN DODATNEGA KAPITALA I
Vrstica "(-) Odbitne postavke od temeljnega in dodatnega kapitala I" predstavlja vsoto postavk 1.3.1, 1.3.2, 1.3.3, 1.3.4, 1.3.5, 1.3.7, 1.3.8, 1.3.9, 1.3.10 in 1.3.11 oziroma vsoto postavk 1.3.T1* in 1.3.T2*.

(57)

Vrstica 1.3.T1* – (-) Odbitne postavke od temeljnega kapitala
Vrstica "(-) Odbitne postavke od temeljnega kapitala" se nanaša na prvi odstavek 22. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese znesek odbitnih postavk iz drugega odstavka 22. člena sklepa o kapitalu.

(58)

Vrstica 1.3.T2* – (-) Odbitne postavke od dodatnega kapitala I
Vrstica "(-) Odbitne postavke od dodatnega kapitala I" se nanaša na prvi odstavek 22. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese znesek odbitnih postavk iz drugega odstavka 22. člena sklepa o kapitalu.

(59)

Vrstica 1.3.1 – (-) Naložbe v druge kreditne ali finančne institucije, ki posamično presegajo 10% osnovnega kapitala druge kreditne ali finančne institucije
Vrstica "(-) Naložbe v druge kreditne ali finančne institucije, ki posamično presegajo 10% osnovnega kapitala druge kreditne ali finančne institucije" se nanaša na točko (a) drugega odstavka 22. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese celoten znesek neposrednih naložb iz tega naslova.
Pri izračunu kapitala na konsolidirani podlagi se v to vrstico vključijo tudi naložbe bančne skupine v kapital podrejenih oseb (finančne institucije, družbe za upravljanje, družbe za pomožne storitve), ki so na podlagi 7. člena sklepa o konsolidiranem nadzoru izključene iz konsolidacije.

(60)

Vrstica 1.3.2 – (-) Naložbe v inovativne in hibridne instrumente ter podrejeni dolg drugih kreditnih ali finančnih institucij, v katerih je banka pridobila več kot 10% osnovnega kapitala
Vrstica "(-) Naložbe v inovativne in hibridne instrumente ter podrejeni dolg drugih kreditnih ali finančnih institucij, v katerih je banka pridobila več kot 10% osnovnega kapitala" se nanaša na točko (b) drugega odstavka 22. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese znesek naložb iz tega naslova.

(61)

Vrstica 1.3.3 – (-) Presežek naložb v druge kreditne ali finančne institucije, ki posamično ne presegajo 10% osnovnega kapitala druge kreditne ali finančne institucije
Vrstica "(-) Presežek naložb v druge kreditne ali finančne institucije, ki posamično ne presegajo 10% osnovnega kapitala druge kreditne ali finančne institucije" se nanaša na točko (c) drugega odstavka 22. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese znesek naložb iz tega naslova.

(62)

Vrstica 1.3.4 – (-) Udeležbe v zavarovalnicah, pozavarovalnicah, pokojninskih družbah in zavarovalnih holdingih
Vrstica "(-) Udeležbe v zavarovalnicah, pozavarovalnicah, pokojninskih družbah in zavarovalnih holdingih" se nanaša na točko (d) drugega odstavka 22. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese celoten znesek neposrednih naložb iz tega naslova.

(63)

Vrstica 1.3.5 – (-) Naložbe v finančne instrumente zavarovalnic, pozavarovalnic, pokojninskih družb ali zavarovalnih holdingov, v katerih je banka udeležena
Vrstica "(-) Naložbe v finančne instrumente zavarovalnic, pozavarovalnic, pokojninskih družb ali zavarovalnih holdingov, v katerih je banka udeležena" se nanaša na točko (e) drugega odstavka 22. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese celoten znesek naložb iz tega naslova.

(64)

Vrstica 1.3.7 – (-) Zneski izpostavljenosti za pozicije v listinjenju
Vrstica "(-) Zneski izpostavljenosti za pozicije v listinjenju" se nanaša na točko (g) drugega odstavka 22. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese znesek izpostavljenosti iz tega naslova.

(65)

Vrstica 1.3.8 – (-) Primanjkljaj oslabitev in rezervacij po pristopu IRB ter pričakovana izguba iz naslova lastniških instrumentov po pristopu IRB
Vrstica "(-) Primanjkljaj oslabitev in rezervacij po pristopu IRB ter pričakovana izguba iz naslova lastniških instrumentov po pristopu IRB" se nanaša na točko (f) drugega odstavka 22. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese vsota zneskov iz tega naslova.

(66)

Vrstica 1.3.9 – (-) Preseganja omejitev naložb v kvalificirane deleže v osebah nefinančnega sektorja
Vrstica "(-) Preseganja omejitev naložb v kvalificirane deleže v osebah nefinančnega sektorja" se nanaša na točko (j) drugega odstavka 22. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese znesek preseganj iz tega naslova.

(67)

Vrstica 1.3.10 – (-) Prenesena vrednost finančnih instrumentov, tujih valut in blaga
Vrstica "(-) Prenesena vrednost finančnih instrumentov, tujih valut ali blaga" se nanaša na točko (h) drugega odstavka 22. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese znesek iz tega naslova.

(68)

Vrstica 1.3.11 – (-) Druge deželno specifične odbitne postavke
Vrstica "(-) Druge deželno specifične odbitne postavke" zajema postavko v vrstici 1.3.11a in se izkazuje z negativnim predznakom.

(69)

Vrstica 1.3.11a – Prilagoditev na postavkah trgovalne knjige
Vrstica "Prilagoditev na postavkah trgovalne knjige" se nanaša na točko (i) drugega odstavka 22. člena sklepa o kapitalu, v katero se vnese ocenjena višina potrebnih prilagoditev na postavkah trgovalne knjige.

(70)

Vrstica 1.4 – SKUPAJ TEMELJNI KAPITAL (za namen kapitalske ustreznosti)
Vrstica "Skupaj temeljni kapital (za namen kapitalske ustreznosti)" predstavlja vsoto postavk 1.1 in 1.3.T1*, v kateri je izkazan znesek temeljnega kapitala ob upoštevanem zmanjšanju za odbitne postavke iz 22. člena sklepa o kapitalu.

(71)

Vrstica 1.5 – SKUPAJ DODATNI KAPITAL I (za namen kapitalske ustreznosti)
Vrstica "Skupaj dodatni kapital I (za namen kapitalske ustreznosti)" predstavlja vsoto postavk 1.2 in 1.3.T2*, v kateri je izkazan znesek dodatnega kapitala I ob upoštevanem zmanjšanju za odbitne postavke iz 22. člena sklepa o kapitalu.

(72)

Vrstica 1.6 – DODATNI KAPITAL II (tržna tveganja)
Vrstica "Dodatni kapital II (tržna tveganja)" predstavlja vsoto postavk 1.6.3, 1.6.5, 1.6.6 in 1.6.7, v kateri je izkazan znesek dodatnega kapitala II ob upoštevanju omejitev, kot je opredeljeno v prvem odstavku 23. člena sklepa o kapitalu.

(73)

Vrstica 1.6.3 – Podrejeni dolg II
Vrstica "Podrejeni dolg II" se nanaša na 24. člen sklepa o kapitalu. Vnese se celoten znesek podrejenega dolga, ne glede na omejitve iz drugega odstavka 5. člena sklepa o kapitalu.

(74)

Vrstica 1.6.5 – (-) Presežek podrejenega dolga II
Vrstica "(-) Presežek podrejenega dolga II" se nanaša na omejitve iz točke (e) in (f) drugega odstavka 5. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese presežek podrejenega dolga II, nad predpisanima omejitvama.

(75)

Vrstica 1.6.6 – (-) Deželno specifične odbitne postavke od dodatnega kapitala II
Vrstica "(-) Deželno specifične odbitne postavke od dodatnega kapitala II" zajema postavko v vrstici 1.6.6a in se izkazuje z negativnim predznakom.

(76)

Vrstica 1.6.6a – Prilagoditve na postavkah trgovalne knjige
Vrstica "Prilagoditve na postavkah trgovalne knjige" se nanaša na 25. člen sklepa o kapitalu, v katero se vnese ocenjena višina potrebnih prilagoditev na postavkah trgovalne knjige.

(77)

Vrstica 1.6.7 – (-) Neizkoriščeni razpoložljivi dodatni kapital II
Vrstica "(-) Neizkoriščeni razpoložljivi dodatni kapital II" predstavlja večjega od zneskov ([1.6.3.+1.6.5+1.6.6-2.3; 0]), v kateri je izkazan znesek neizkoriščenega dodatnega kapitala II, kot razlika med podrejenim dolgom II (ob upoštevanju omejitev) ter vsoto kapitalskih zahtev za pozicijsko tveganje, valutno tveganje in tveganje sprememb cen blaga. Če je razlika negativna, se vnese vrednost 0.

(78)

Vrstica 1.8.2 – Bruto znesek podrejenega dolga I
Vrstica "Bruto znesek podrejenega dolga I" se nanaša na 20. člen sklepa o kapitalu. Vnese se celotna vrednost podrejenega dolga, ne glede na omejitve in vključevanje v izračun kapitala z diskontom.

(79)

Vrstica 1.8.3 – Minimalni osnovni kapital
Vrstica "Minimalni osnovni kapital" se nanaša na 42. oziroma 382. člen Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06), v katero se vnese najnižji znesek osnovnega kapitala banke.

2.2. Poročilo o kapitalski zahtevi za kreditno tveganje [br]

in kreditno tveganje nasprotne stranke po standardiziranem pristopu

5. člen

2.2.1. Navodilo za izpolnjevanje obrazca Izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje in kreditno tveganje nasprotne stranke po standardiziranem pristopu [br]

(v nadaljevanju: CR SA)

(1)

Banka, ki nima dovoljenja Banke Slovenije za uporabo pristopa IRB, mora izpolniti obrazec CR SA za vsako kategorijo izpostavljenosti iz prvega odstavka 4. člena sklepa o standardiziranem pristopu, razen za pozicije v listinjenju.

(2)

Banka, ki ima dovoljenje Banke Slovenije za uporabo pristopa IRB, mora izpolniti obrazec CR SA za vsako kategorijo izpostavljenosti iz prvega odstavka 17. člena sklepa o pristopu IRB, za katero v skladu z določbami navedenega sklepa uporablja standardizirani pristop, razen za pozicije v listinjenju.

(3)

Pri izpolnjevanju obrazca banka ne izpolnjuje polj, ki so označena s sivo barvo.

(4)

Obrazec CR SA vsebuje 22 stolpcev, katerih vsebina je naslednja:
Stolpec 1 – Originalna vrednost izpostavljenosti pred uporabo konverzijskih faktorjev
V stolpec 1 se vnese po posameznih vrsticah skupna originalna vrednost izpostavljenosti ter razčlenitev te vrednosti glede na tip izpostavljenosti (postavke sredstev, zunajbilančne postavke, izvedeni fin. instrumenti ...) in glede na uteži tveganja (0%, 10%, 20%, 35%, 50%, 75%, 100%, 150%, 200% ...).
Ločeno se vnesejo postavke sredstev in zunajbilančne postavke, ki se ne upoštevajo pri izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja, po njihovi bruto knjigovodski vrednosti, to je brez upoštevanja (knjigovodsko izkazanih) oslabitev in konverzijskih faktorjev ter brez upoštevanja učinkov kreditnih zavarovanj, razen stvarnih kreditnih zavarovanj v obliki okvirnih pogodb o pobotu.
Ločeno se vnesejo tudi posli financiranja vrednostnih papirjev in posli z dolgim rokom poravnave ter izvedeni finančni instrumenti, pri katerih se vrednost izpostavljenosti izračuna po eni izmed metod iz oddelka 5.3 sklepa o tržnih tveganjih. V primeru okvirnih pogodb o pobotu, ki zajemajo posle začasne prodaje oziroma odkupa in/ali posle posoje oziroma izposoje vrednostnih papirjev ali blaga in/ali druge posle z instrumenti kapitalskega trga, kot primernih oblik stvarnega kreditnega zavarovanja, se upoštevajo učinki zmanjšanja kreditnega tveganja, izračunani v skladu s pododdelkom 3.1.3 sklepa o kreditnih zavarovanjih.
Stolpec 2 – Od tega: iz naslova kreditnega tveganja nasprotne stranke(CRR)
Pri izvedenih finančnih instrumentih iz Priloge I sklepa o tržnih tveganjih, poslih začasne prodaje oziroma odkupa VP ali blaga, poslih posoje oziroma izposoje VP ali blaga, poslih z dolgim rokom poravnave ter poslih kreditiranja za povečevanje trgovalnega portfelja se originalna izpostavljenost izračuna po eni izmed metod iz oddelka 5.3 sklepa o tržnih tveganjih.
Stolpec 3 – Oslabitve, povezane z originalno izpostavljenostjo
Vnese se znesek oslabitev za postavke sredstev v skladu z MSRP.
Stolpec 4 – Neto vrednost izpostavljenosti
Vnese se neto vrednost izpostavljenosti, ki se izračuna kot razlika med originalno izpostavljenostjo iz stolpca 1 in zneskom oslabitev iz stolpca 3.
Stolpci 5 do 10 – Kreditna zavarovanja z učinkom zamenjave na izpostavljenost
Stolpci 5 do 10 se nanašajo na stvarna in osebna kreditna zavarovanja, ki zmanjšujejo kreditno tveganje ene ali več izpostavljenosti z zamenjavo izpostavljenosti, kot je določeno v odsekih 3.1.4.1 in 3.2.2.2 sklepa o kreditnih zavarovanjih oziroma tako, da se utež tveganja za zavarovani del izpostavljenosti zamenja z utežjo tveganja, veljavno za zavarovanje oziroma dajalca zavarovanja.
Stolpca 5 in 6 – Osebna kreditna zavarovanja: Prilagojene vrednosti (G(A))
Vnese se vrednost osebnih kreditnih zavarovanj, prilagojena za morebitno valutno neusklajenost in neusklajenost zapadlosti, izračunana v skladu s 107. do 109. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih (G(A)). Ločeno se prikaže prilagojena vrednost osebnih jamstev v stolpcu 5 in prilagojena vrednost kreditnih izvedenih finančnih instrumentov v stolpcu 6.
Stolpca 7 in 8 – Stvarna kreditna zavarovanja
Stolpca 7 in 8 se nanašata na stvarna kreditna zavarovanja (brez okvirnih pogodb o pobotu, ki so upoštevane že pri originalni izpostavljenosti). Kreditni zapisi in bilančni pobot se v skladu s 45. in 46. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih obravnavajo kot zavarovanje z bančnimi vlogami. V stolpec 7 se vnese vrednost finančnega premoženja, izračunana po enostavni metodi za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem, ki je opredeljena v odseku 3.1.4.1 sklepa o kreditnih zavarovanjih, v stolpec 8 pa vrednost drugih stvarnih kreditnih zavarovanj, kot so opredeljena v pododdelku 3.1.7 sklepa o kreditnih zavarovanjih.
Stolpca 9 in 10 – Zamenjava izpostavljenosti zaradi kreditnega zavarovanja
Celotni odlivi v stolpcu 9 se nanašajo na zavarovani del neto izpostavljenosti, ki se odšteje od kategorije izpostavljenosti dolžnika oziroma od kategorije dolžnikov z isto utežjo tveganja in/ali iz istega bonitetnega razreda in/ali skupine. Ta znesek se vnese v stolpec prilivov v obrazec CR SA za kategorijo izpostavljenosti / razred uteži tveganja / bonitetni razred in/ali skupino, veljavno za stvarno kreditno zavarovanje oziroma dajalca osebnega zavarovanja (kot je določeno v 64., 107., 108. členu sklepa o kreditnih zavarovanjih).
Celotni prilivi v stolpcu 10 se nanašajo na znesek zavarovanega dela neto izpostavljenosti, ki je bila odšteta iz obrazca CR SA od kategorije izpostavljenosti dolžnika oziroma od kategorije dolžnikov z isto utežjo tveganja in/ali iz istega bonitetnega razreda in/ali skupine. Ta znesek se vnese k vrednosti izpostavljenosti do dolžnikov iz kategorije izpostavljenosti/razreda uteži tveganja/bonitetnega razreda in/ali skupine, veljavne za stvarno kreditno zavarovanje oziroma dajalca osebnega zavarovanja (kot je določeno v 64., 107., 108. členu sklepa o kreditnih zavarovanjih).
Stolpec 11 – Neto izpostavljenost po upoštevanju učinkov kreditnih zavarovanj in pred uporabo konverzijskih faktorjev
Vnese se znesek izpostavljenosti po upoštevanju prilivov in odlivov zaradi kreditnega zavarovanja z učinkom zamenjave na izpostavljenost, ki se izračuna tako, da se od zneska neto izpostavljenosti iz stolpca 4 odštejejo celotni odlivi iz naslova kreditnih zavarovanj iz stolpca 9 in prištejejo celotni prilivi iz naslova kreditnih zavarovanj iz stolpca 10.
Stolpci 12 do 14 – Kreditna zavarovanja, ki učinkujejo na vrednost izpostavljenosti: Razvita metoda za zavarovanje s finančnim premoženjem
Stolpci 12 do 14 se nanašajo na izračun prilagojene vrednosti izpostavljenosti in stvarnega kreditnega zavarovanja, izračunane po razviti metodi za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem, kot je opredeljena v odseku 3.1.4.2 sklepa o kreditnih zavarovanjih.
Stolpec 12 – Nestanovitnosti prilagojena vrednost izpostavljenosti
Vnese se nestanovitnosti prilagojena vrednost izpostavljenosti, izračunana po formuli (E(VA) – E) = E × H(E) v skladu z 69. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih.
Stolpec 13 – Zavarovanje s finančnim premoženjem: Prilagojena vrednost (C(VAM))
Vnese se prilagojena vrednost zavarovanja s finančnim premoženjem, izračunana v skladu s 115. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih oziroma po formuli C(VAM) = C × (1-H(C)-H(FX))× (t-t*)/(T-t*). Pri poslih, vključenih v trgovalno knjigo, se kot primerno zavarovanje upoštevajo finančni instrumenti in blago v skladu s 4. odstavkom 46. člena sklepa o tržnih tveganjih.
Stolpec 14 – Prilagoditve za nestanovitnost in zapadlost
Izračunava / vnese se prilagoditve za nestanovitnost in za neusklajenost zapadlosti v skladu s 66., 67. in 115. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih oziroma po formuli (C(VAM) – C) = C × [(1-H(C)-H(FX))×(t-t*)/(T-t*) - 1], kjer se vpliv prilagoditve za nestanovitnost izračuna po formuli (C(VA) – C) = C × [(1-H(C)-H(FX)) - 1], vpliv prilagoditve za neusklajenost zapadlosti pa po formuli (C(VAM) – C(VA)) = C × [(1-H(C)-H(FX))×(t-t*)/(T-t*) - 1].
Stolpec 15 – Polno prilagojena vrednost izpostavljenosti (E*)
Vnese se polno prilagojena vrednost izpostavljenosti, ki upošteva nestanovitnost izpostavljenosti in učinke zavarovanja s finančnim premoženjem v skladu s 60., 69. in 87. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih in se izračuna tako, da se znesku v stolpcu 11 prišteje znesek iz stolpca 12 in odšteje znesek iz stolpca 13.
Stolpci 16 do 19 – Razvrstitev polno prilagojenih vrednosti zunajbilančnih postavk glede na konverzijske faktorje
V stolpec 0% se vnese vrednost zunajbilančnih postavk, ki so v skladu s Prilogo II sklepa o standardiziranem pristopu razvrščene med zunajbilančne postavke z zelo nizkim tveganjem;
V stolpec 20% se vnese vrednost zunajbilančnih postavk, ki so v skladu s Prilogo II sklepa o standardiziranem pristopu razvrščene med zunajbilančne postavke z nizkim tveganjem;
V stolpec 50% se vnese vrednost zunajbilančnih postavk, ki so v skladu s Prilogo II sklepa o standardiziranem pristopu razvrščene med zunajbilančne postavke s srednjim tveganjem;
V stolpec 100% se vnese vrednost zunajbilančnih postavk, ki so v skladu s Prilogo II sklepa o standardiziranem pristopu razvrščene med zunajbilančne postavke z visokim tveganjem.
Stolpec 20 – Vrednost izpostavljenosti
Vnese se vrednost neto izpostavljenosti po upoštevanju učinkov kreditnih zavarovanj in konverzijskih faktorjev. Pri zunajbilančnih postavkah se tako od zneska v stolpcu 15 odšteje znesek iz stolpca 16, 80% zneska iz stolpca 17 in 50% zneska iz stolpca 18, za ostale tipe izpostavljenosti pa je znesek v stolpcu 20 enak znesku v stolpcu 15.
Stolpec 21 – Tveganjem prilagojen znesek izpostavljenosti
Vrednostim izpostavljenosti iz stolpca 20 se dodeli utež tveganja v skladu s 5. členom sklepa o standardiziranem pristopu glede na kategorijo izpostavljenosti oziroma glede na njihovo stopnjo kreditne kvalitete. Tveganjem prilagojen znesek izpostavljenosti po posameznih tipih izpostavljenosti oziroma po posameznih razredih uteži tveganja je seštevek zmnožkov posameznih izpostavljenosti z ustreznimi utežmi znotraj določenega tipa izpostavljenosti oziroma razreda uteži tveganja.
Stolpec 22 – Kapitalska zahteva za kreditno tveganje
Kapitalska zahteva za kreditno tveganje se izračuna najmanj v višini 8% vsote tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti, kot je določeno v tretjem odstavku 1. člena sklepa o standardiziranem pristopu.

(5)

Obrazec CR SA vsebuje vrstice, katerih vsebina je naslednja:
SKUPAJ
V vrstici SKUPAJ banka poroča skupni znesek po posameznih stolpcih, ki predstavlja seštevek zneskov vrstic po posameznih stolpcih glede na tip izpostavljenosti ali glede na uteži tveganja.
RAZČLENITEV SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI GLEDE NA TIP IZPOSTAVLJENOSTI:
Skupna izpostavljenost se razčleni glede na tip izpostavljenosti in se prikaže ločeno po posameznih vrsticah, kot sledi:

-

Postavke sredstev
Postavke sredstev, ki se ne upoštevajo pri izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja, in niso vključene v nobenega od ostalih tipov izpostavljenosti.

-

Zunajbilančne postavke
Zunajbilančne postavke, ki se ne upoštevajo pri izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja, razen postavk, ki se nanašajo na posle financiranja vrednostnih papirjev oziroma posle z dolgim rokom poravnave ali posle, ki so predmet pogodbenega pobota med različnimi kategorijami produktov in se prikažejo posebej.

-

Posli financiranja vrednostnih papirjev in posli z dolgim rokom poravnave
Posli začasne prodaje oziroma odkupa in posli posoje oziroma izposoje vrednostnih papirjev ali blaga, posli kreditiranja za povečevanje trgovalnega portfelja ter posli z dolgim rokom poravnave, kot so definirani v 2. členu sklepa o standardiziranem pristopu.

-

Izvedeni finančni instrumenti
Izvedeni finančni instrumenti, kot so navedeni v Prilogi I sklepa o tržnih tveganjih.

-

Pogodbeni pobot med različnimi kategorijami produktov (Contractual cross product netting)
Pogodbe o pobotu in novaciji, kot so opredeljene in pod pogoji iz 69. in 70. člena sklepa o tržnih tveganjih.
RAZČLENITEV SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI GLEDE NA UTEŽI TVEGANJA:
Skupna izpostavljenost se razčleni glede uteži tveganja iz II. poglavja sklepa o standardiziranem pristopu in se prikaže ločeno po posameznih utežeh tveganja (0%, 10%, 20%, 35%, 50%, 75%, 100%, 150%, 200%, druge uteži tveganja).
Zapadle postavke
Zapadle postavke, kot so definirane v 7. točki drugega odstavka 2. člena sklepa o standardiziranem pristopu.
Brez bonitetne ocene imenovane zunanje bonitetne institucije
Neocenjene izpostavljenosti, kot so definirane v 14. točki drugega odstavka 2. člena sklepa o standardiziranem pristopu.
Zavarovano s poslovnimi nepremičninami
Izpostavljenosti, zavarovane s poslovnimi nepremičninami, ki jim ustreza utež tveganja 50% v skladu s pododdelkom 2.9.2 sklepa o standardiziranem pristopu.
Zavarovano z nepremičninami
Izpostavljenosti, zavarovane z nepremičninami, ki jim ustreza utež tveganja 100% v skladu z oddelkom 2.9 sklepa o standardiziranem pristopu.

6. člen

2.2.2. Povezava obrazca CR SA z obrazcem CA

Polje v vrstici SKUPAJ in 22. stolpcu predstavlja skupno kapitalsko zahtevo za posamezno kategorijo izpostavljenosti. Skupna kapitalska zahteva se vnese v ustrezno vrstico v obrazcu CA, kot je prikazano v Tabeli 1.
Tabela 1
+---------------------------------------+---------------------+--------------+
|Kategorija izpostavljenosti            |Polje v obrazcu CR   |   Vrstica    |
|                                       |SA                   | v obrazcuCA  |
+---------------------------------------+---------------------+--------------+
|SA kategorije izpostavljenosti brez    |                     |   2.1.1.1a   |
|pozicij v listinjenju:                 |                     |              |
+---------------------------------------+---------------------+--------------+
|– do enot centralne ravni držav in     |Vrstica SKUPAJ,      | 2.1.1.1a.01  |
|centralnih bank                        |stolpec 22           |              |
+---------------------------------------+---------------------+--------------+
|– do enot regionalne in lokalne ravni  |Vrstica SKUPAJ,      | 2.1.1.1a.02  |
|držav                                  |stolpec 22           |              |
+---------------------------------------+---------------------+--------------+
|– do oseb javnega sektorja             |Vrstica SKUPAJ,      | 2.1.1.1a.03  |
|                                       |stolpec 22           |              |
+---------------------------------------+---------------------+--------------+
|– do multilateralnih razvojnih bank    |Vrstica SKUPAJ,      | 2.1.1.1a.04  |
|                                       |stolpec 22           |              |
+---------------------------------------+---------------------+--------------+
|– do mednarodnih organizacij           |Vrstica SKUPAJ,      | 2.1.1.1a.05  |
|                                       |stolpec 22           |              |
+---------------------------------------+---------------------+--------------+
|– do institucij                        |Vrstica SKUPAJ,      | 2.1.1.1a.06  |
|                                       |stolpec 22           |              |
+---------------------------------------+---------------------+--------------+
|– do podjetij                          |Vrstica SKUPAJ,      | 2.1.1.1a.07  |
|                                       |stolpec 22           |              |
+---------------------------------------+---------------------+--------------+
|– iz naslova bančništva na drobno      |Vrstica SKUPAJ,      | 2.1.1.1a.08  |
|                                       |stolpec 22           |              |
+---------------------------------------+---------------------+--------------+
|– zavarovane z nepremičninami          |Vrstica SKUPAJ,      | 2.1.1.1a.09  |
|                                       |stolpec 22           |              |
+---------------------------------------+---------------------+--------------+
|– zapadle postavke                     |Vrstica SKUPAJ,      | 2.1.1.1a.10  |
|                                       |stolpec 22           |              |
+---------------------------------------+---------------------+--------------+
|– regulatorno zelo tvegane             |Vrstica SKUPAJ,      | 2.1.1.1a.11  |
|izpostavljenosti                       |stolpec 22           |              |
+---------------------------------------+---------------------+--------------+
|– iz naslova naložb v krite obveznice  |Vrstica SKUPAJ,      | 2.1.1.1a.12  |
|                                       |stolpec 22           |              |
+---------------------------------------+---------------------+--------------+
|– do institucij ali podjetij s         |Vrstica SKUPAJ,      | 2.1.1.1a.13  |
|kratkoročno bonitetno oceno            |stolpec 22           |              |
+---------------------------------------+---------------------+--------------+
|– iz naslova naložb v investicijske    |Vrstica SKUPAJ,      | 2.1.1.1a.14  |
|sklade                                 |stolpec 22           |              |
+---------------------------------------+---------------------+--------------+
|– ostale izpostavljenosti              |Vrstica SKUPAJ,      | 2.1.1.1a.15  |
|                                       |stolpec 22           |              |
+---------------------------------------+---------------------+--------------+
|IRB kategorije izpostavljenosti brez   |                     |   2.1.1.1b   |
|pozicij v listinjenju:                 |                     |              |
+---------------------------------------+---------------------+--------------+
|– do enot centralne ravni držav in     |Vrstica SKUPAJ,      | 2.1.1.1b.01  |
|centralnih bank                        |stolpec 22           |              |
+---------------------------------------+---------------------+--------------+
|– do institucij                        |Vrstica SKUPAJ,      | 2.1.1.1b.02  |
|                                       |stolpec 22           |              |
+---------------------------------------+---------------------+--------------+
|– do podjetij                          |Vrstica SKUPAJ,      | 2.1.1.1b.03  |
|                                       |stolpec 22           |              |
+---------------------------------------+---------------------+--------------+
|– iz naslova bančništva na drobno      |Vrstica SKUPAJ,      | 2.1.1.1b.04  |
|                                       |stolpec 22           |              |
+---------------------------------------+---------------------+--------------+
|– iz naslova lastniških instrumentov   |Vrstica SKUPAJ,      | 2.1.1.1b.05  |
|                                       |stolpec 22           |              |
+---------------------------------------+---------------------+--------------+
|– druga sredstva iz naslova nekreditnih|Vrstica SKUPAJ,      | 2.1.1.1b.06  |
|obveznosti                             |stolpec 22           |              |
+---------------------------------------+---------------------+--------------+

2.3. Poročilo o kapitalski zahtevi za kreditno tveganje, kreditno tveganje nasprotne stranke in tveganje poravnave po pristopu na podlagi notranjih bonitetnih sistemov

7. člen

2.3.1. Navodilo za izpolnjevanje obrazca Izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje, kreditno tveganje nasprotne stranke in tveganje poravnave po pristopu na podlagi notranjih bonitetnih sistemov (v nadaljevanju: CR IRB)

(1)

Banka mora izpolniti obrazec CR IRB za vsako kategorijo izpostavljenosti, za katero uporablja pristop IRB, razen za kategorijo izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov. Kategorija izpostavljenosti, za katero poroča, se navede v polju "IRB kategorija izpostavljenosti".

(2)

Banka, ki uporablja lastne ocene LGD (in CF) za kategorije izpostavljenosti do enot centralnih ravni držav in centralnih bank, do institucij, do podjetij in iz naslova bančništva na drobno, mora v polju "Lastne ocene LGD (in CF)" navesti DA oziroma NE, če ne uporablja lastnih ocen LGD (in CF). V kolikor banka uporablja lastne ocene LGD (in CF) in nadzorniško določene ocene LGD (in CF), mora zagotoviti ločena poročila po posameznih kategorijah in/ali skupinah izpostavljenostih, posebej za lastne ocene in posebej za nadzorniško določene ocene LGD (in CF).

(3)

Za izpostavljenosti in/ali kategorije izpostavljenosti, ki so stalno izvzete iz pristopa IRB, mora banka uporabljati pravila za izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu, kar vključuje tudi poročanje teh izpostavljenosti in/ali kategorij izpostavljenosti v skladu z obrazcem CR SA.

(4)

Pri izpolnjevanju obrazca banka ne izpolnjuje polj, ki so označena s sivo barvo.

(5)

Kadar banka uporablja veliko število bonitetnih razredov ali skupin lahko, ob predhodnem soglasju Banke Slovenije, poroča po manjšem številu bonitetnih razredov ali skupin (npr. združi posamezne bonitetne razrede ali skupine).

(6)

Obrazec CR IRB vsebuje 27 stolpcev, katerih vsebina je naslednja:
Stolpec 1 – Notranji bonitetni sistem
Stolpec "Notranji bonitetni sistem" se nanaša na sedmi odstavek 13. člena ter prvi in drugi odstavek 19. člena sklepa o pristopu IRB.
Če banka uporablja en bonitetni sistem ali enotno bonitetno lestvico za vse dolžnike, se navedejo ocene PD za bonitetne razrede bonitetnega sistema ali ocene PD enotne bonitetne lestvice. Če banka uporablja večvrstne bonitetne sisteme in več bonitetnih lestvic dolžnikov, se morajo bonitetni razredi dolžnikov in/ali skupin razvrstiti tako, da so bonitetni razredi dolžnikov in/ali skupin urejeni od najnižjih ocen PD do najvišjih ocen PD po bonitetnem razredu in/ali skupini.
Stolpec 1 – PD po bonitetnih razredih in/ali skupinah (%)
V stolpec 1 se za vsak posamezen bonitetni razred in/ali skupino vnese ocena PD, ki je dodeljena določenemu bonitetnemu razredu dolžnika in/ali skupini v skladu s 47., 71. in 96. členom sklepa o pristopu IRB.
V vrstico "Skupaj" se vnese z izpostavljenostjo tehtana povprečna ocena PD za kategorijo izpostavljenosti, po kateri se poroča. V vrstice "postavke sredstev", "zunajbilančne postavke", "posli financiranja vrednostnih papirjev in posli z dolgim rokom poravnave", "izvedeni finančni instrumenti", "pogodbeni pobot med različnimi kategorijami produktov", "izpostavljenosti razvrščene v bonitetne razrede ali skupine: skupaj" in "tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev: skupaj " se vnese z izpostavljenostjo tehtana povprečna ocena PD za vsako navedeno vrstico.
Stolpec 2 – Originalna vrednost izpostavljenosti pred uporabo CF
Vnese se vrednost izpostavljenosti, ki ne upošteva (knjigovodsko izkazanih) oslabitev in rezervacij, CF in učinkov kreditnih zavarovanj, razen stvarnih kreditnih zavarovanj v obliki okvirnih pogodb o pobotu, katerih izračun učinkov je opredeljen v sklepu o kreditnih zavarovanjih.
Natančnejši način izračunavanja vrednosti izpostavljenosti je opredeljen v 14. členu, prvem odstavku 79. člena ter 121. členu sklepa o pristopu IRB, pri čemer se:

-

učinek bilančnega pobota kreditov in depozitov (tretji odstavek 14 člena sklepa o pristopu IRB), prikaže ločeno kot stvarno kreditno zavarovanje;

-

uporaba CF (osmi do enajsti odstavek 14. člena sklepa o pristopu IRB) prikaže ločeno;

-

pri poslih financiranja vrednostnih papirjev in poslih z dolgim rokom poravnave, pogodbenem pobotu med različnimi kategorijami produktov ter izvedenih finančnih instrumentih, originalna vrednost izpostavljenosti izračuna po eni izmed metod iz oddelka 5.3. sklepa o tržnih tveganjih.
Izpostavljenosti, ki so predmet dvojnega neplačila, se razvrstijo skladno z oceno PD dolžnika.
Stolpec 3 – Od tega: iz naslova kreditnega tveganja nasprotne stranke
Pri izvedenih finančnih instrumentih iz Priloge I sklepa o tržnih tveganjih, poslih financiranja vrednostnih papirjev in poslih z dolgim rokom poravnave se originalna vrednost izpostavljenosti izračuna po eni izmed metod iz oddelka 5.3. sklepa o tržnih tveganjih.
Stolpci 4 do 8 – Kreditna zavarovanja z učinkom zamenjave na izpostavljenost
Stolpci od 4 do 8 se nanašajo na osebna in stvarna kreditna zavarovanja, ki zmanjšujejo kreditno tveganje ene ali več izpostavljenosti z zamenjavo izpostavljenosti. V stolpce od 4 do 6 se vnesejo zneski osebnih in stvarnih kreditnih zavarovanj. Skupna vrednost zavarovanja, ki je predmet zamenjave, je prikazana v stolpcih 7 in 8 (celotni odlivi, celotni prilivi).
OSEBNA KREDITNA ZAVAROVANJA
Stolpec 4 – Osebna jamstva
Banka, ki ne uporablja lastnih ocen LGD (in CF), vnese prilagojeno vrednost osebnega jamstva (G(A)) v skladu s 110. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih.
Banka, ki uporablja lastne ocene LGD (in CF), vnese nominalno vrednost osebnega jamstva ob upoštevanju minimalnih zahtev osebnih jamstev in primernih dajalcev osebnih jamstev v skladu s 35. in 99. členom sklepa o pristopu IRB. Če se učinki osebnega jamstva odražajo v oceni LGD, se vnese nominalna vrednost osebnega jamstva v stolpcu 13.
Stolpec 5 – Kreditni izvedeni finančni instrumenti
Banka, ki ne uporablja lastnih ocen LGD (in CF), vnese prilagojeno vrednost kreditnega izvedenega finančnega instrumenta (G(A)) v skladu s 110. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih.
Banka, ki uporablja lastne ocene LGD (in CF), vnese nominalno vrednost kreditnega izvedenega finančnega instrumenta ob upoštevanju minimalnih zahtev kreditnih izvedenih finančnih instrumentov v skladu s 36. členom sklepa o pristopu IRB. Če se učinki kreditnega izvedenega finančnega instrumenta odražajo v oceni LGD, se vnese nominalna vrednost kreditnega izvedenega finančnega instrumenta v stolpcu 14.
DRUGA STVARNA KREDITNA ZAVAROVANJA
Stolpec 6 – Druga stvarna kreditna zavarovanja
Banka, ki ne uporablja lastnih ocen LGD (in CF), vnese vrednost drugega stvarnega kreditnega zavarovanja v skladu s 100. do 102. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih.
Banka, ki uporablja lastne ocene LGD (in CF), mora kot primerne oblike drugega stvarnega kreditnega zavarovanja upoštevati tiste, ki izpolnjujejo minimalne zahteve, navedene v 25. in 27. členu sklepa o kreditnih zavarovanjih. Če se učinki drugega stvarnega kreditnega zavarovanja odražajo v oceni LGD, se vnese vrednost drugega stvarnega kreditnega zavarovanja v stolpcu 15.
Stolpca 7 in 8 – Zamenjava izpostavljenosti zaradi kreditnega zavarovanja
Stolpca "Zamenjava izpostavljenosti zaradi kreditnega zavarovanja" se nanašata na prvi in drugi odstavek 110. člena sklepa o kreditnih zavarovanjih oziroma četrti odstavek 53. člena in tretji odstavek 103. člena sklepa o pristopu IRB.
Banka, ki ne uporablja lastnih ocen LGD (in CF), za zavarovani del izpostavljenosti upošteva PD dajalca osebnega kreditnega zavarovanja. V primeru, da se dajalec osebnega kreditnega zavarovanja obravnava po standardiziranem pristopu za kreditno tveganje na osnovi stalnih izvzetij iz pristopa IRB ali postopne uvedbe, se zavarovani del izpostavljenosti iz stolpca "Celotni odlivi" prenese v obrazec CR SA v stolpec "Celotni prilivi".
V primeru, da je osnovna izpostavljenost, ki se obravnava po standardiziranem pristopu za kreditno tveganje na osnovi stalnih izvzetij iz pristopa IRB ali postopne uvedbe, zavarovana z osebnim kreditnim zavarovanjem, pri čemer se dajalec tega zavarovanja obravnava po pristopu IRB, se zavarovani del izpostavljenosti iz obrazca CR SA iz stolpca "Celotni odlivi" prenese v stolpec "Celotni prilivi".
Banka, ki uporablja lastne ocene LGD (in CF), lahko učinke osebnih kreditnih zavarovanj prizna tako, da prilagodi ocene PD in/ali LGD, pri čemer utež tveganja pridobljena s tako prilagojenim PD ali LGD ne sme biti nižja od uteži tveganja za primerljive neposredne izpostavljenosti do izdajatelja osebnega jamstva.
Stolpca 7, 8 – Celotni odlivi, Celotni prilivi
Stolpec "Celotni odlivi" je enak vsoti četrtega, petega in šestega stolpca. Vsota je enaka zavarovanemu delu originalne izpostavljenosti pred uporabo CF in se odšteje od kategorije izpostavljenosti dolžnika in kadar je primerno, od uteži tveganja ali bonitetnega razreda dolžnika in/ali skupine.
Stolpec "Celotni prilivi" je enak vsoti danih zneskov zavarovanj s strani dajalcev kreditnega zavarovanja, ki se prištejejo kategoriji izpostavljenosti dajalca kreditnega zavarovanj, in če je primerno, njegovi uteži tveganja ali bonitetnemu razredu dolžnika in/ali skupine.
Odlivi in prilivi se lahko izvajajo tudi znotraj iste kategorije izpostavljenosti, kar pomeni med bonitetnimi razredi dolžnikov in/ali skupin, med utežmi tveganja pri posebnih kreditnih aranžmajih, in če je primerno, znotraj istega bonitetnega razreda in/ali skupine ali znotraj iste uteži tveganja pri posebnih kreditnih aranžmajih.
Stolpec 9 – Vrednost izpostavljenosti po upoštevanju učinkov kreditnih zavarovanj za namen zamenjave in pred uporabo CF
Vnese se znesek originalne vrednosti izpostavljenosti pred uporabo CF iz 2. stolpca, zmanjšan za vrednost odlivov iz 7. stolpca in povečan za vrednost prilivov iz 8. stolpca. Rezultat je znesek izpostavljenosti po upoštevanju učinkov kreditnih zavarovanj za namen zamenjave in pred uporabo CF.
Stolpca 10 in 12 – Od tega: zunajbilančne postavke
V stolpec 10 se vnese vrednost zunajbilančnih postavk, ki so vključene v vrednost izpostavljenosti iz stolpca 9, pred uporabo CF. V stolpec 12 se vnese vrednost zunajbilančnih postavk, ki so vključene v vrednost izpostavljenosti iz stolpca 11, po uporabi CF.
Stolpec 11 – Vrednost izpostavljenosti
Vnese se vrednost izpostavljenosti, ki je enaka vrednosti izpostavljenosti iz stolpca 9, pomnoženi z ustreznim CF.
Stolpci 13 do 19 – Kreditna zavarovanja, ki se upoštevajo v oceni LGD (brez upoštevanja dvojnega neplačila)
V stolpcih se ne upoštevajo učinki kreditnih zavarovanj, ki so že bili upoštevani v stolpcih od 4 do 8.
Stolpci od 13 do 19 se nanašajo na 88., 95. in 99. člen sklepa o kreditnih zavarovanjih oziroma četrti odstavek 54. člena in drugi odstavek 104. člena sklepa o pristopu IRB za osebna kreditna zavarovanja ter četrti in osmi odstavek 33. člena sklepa o pristopu IRB za stvarna kreditna zavarovanja.
Banka, ki ne uporablja lastnih ocen LGD (in CF), mora izračunati LGD v skladu s sklepom o kreditnih zavarovanjih.
Banka, ki uporablja lastne ocene LGD (in CF), lahko učinke osebnih kreditnih zavarovanj prizna tako, da prilagodi ocene PD in/ali LGD, pri čemer utež tveganja, pridobljena s tako prilagojenim PD ali LGD, ne sme biti nižja od uteži tveganja za primerljive neposredne izpostavljenosti do izdajatelja osebnega jamstva. Pri priznavanju učinkov stvarnih kreditnih zavarovanj, mora banka upoštevati minimalne zahteve za lastne ocene LGD glede zavarovanja s premoženjem.
OSEBNO KREDITNO ZAVAROVANJE
Stolpec 13 – Osebna jamstva
Banka, ki ne uporablja lastnih ocen LGD (in CF), vnese prilagojeno vrednost osebnega jamstva (G(A)) v skladu s 110. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih.
Banka, ki uporablja lastne ocene LGD (in CF), vnese nominalno vrednost osebnega jamstva ob upoštevanju minimalnih zahtev osebnih jamstev in primernih dajalcev osebnih jamstev v skladu s 35. in 99. členom sklepa o pristopu IRB. Vnese se zgolj nominalna vrednost osebnega jamstva, ki se ne odraža v oceni PD.
Stolpec 14 – Kreditni izvedeni finančni instrumenti
Banka, ki ne uporablja lastnih ocen LGD (in CF), vnese prilagojeno vrednost kreditnega izvedenega finančnega instrumenta (G(A)) v skladu s 110. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih.
Banka, ki uporablja lastne ocene LGD (in CF), vnese nominalno vrednost kreditnega izvedenega finančnega premoženja ob upoštevanju minimalnih zahtev kreditnih izvedenih finančnih instrumentov v skladu s 36. členom sklepa o pristopu IRB. Vnese se zgolj nominalna vrednost kreditnega izvedenega finančnega instrumenta, ki se ne odraža v oceni PD.
STVARNO KREDITNO ZAVAROVANJE
Stolpec 15 – Drugo stvarno kreditno zavarovanje
Banka, ki ne uporablja lastnih ocen LGD (in CF), vnese vrednost drugega stvarnega kreditnega zavarovanja v skladu s 100. do 102. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih.
Banka, ki uporablja lastne ocene LGD (in CF), mora kot primerne oblike drugega stvarnega kreditnega zavarovanja upoštevati tiste, ki izpolnjujejo minimalne zahteve, navedene v 25. in 27. členu sklepa o kreditnih zavarovanjih. Vnese se zgolj nominalna vrednost drugega stvarnega kreditnega zavarovanja, ki se ne odraža v oceni PD.
Stolpec 16 – Primerno zavarovanje s finančnim premoženjem
Za transakcije trgovalne knjige primerno zavarovanje s finančnim premoženjem vključuje finančne instrumente in blago, kot so opredeljeni v četrtem odstavku 46. člena sklepa o tržnih tveganjih. Kreditni zapisi in bilančni pobot se pri izračunu učinkov na zmanjševanje kreditnega tveganja obravnavajo kot zavarovanje z bančnimi vlogami pri banki.
Banka, ki ne uporablja lastnih ocen LGD (in CF), v stolpec vnese znesek C(VAM), ki je nestanovitnosti prilagojena vrednost zavarovanja s finančnim premoženjem (C(VA)), dodatno prilagojena zaradi neusklajenosti zapadlosti, kot je določeno v 12., 13. in 69. členu sklepa o kreditnih zavarovanjih.
Banka, ki uporablja lastne ocene LGD (in CF), upošteva zavarovanje s finančnim premoženjem v svojih ocenah LGD. V stolpec se vnese ocenjena tržna vrednost zavarovanja s finančnim premoženjem v skladu s četrtim in osmim odstavkom 33. člena sklepa o pristopu IRB.
Stolpci 17 do 19 – Ostalo primerno zavarovanje s premoženjem
Banka, ki ne uporablja lastnih ocen LGD (in CF), mora upoštevati primernost in vrednotenje zavarovanja s premoženjem v skladu z drugim odstavkom 11. člena, 16. členom, prvim odstavkom 18. člena, 20. členom, 22. členom in 89. do 94. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih.
Banka, ki uporablja lastne ocene LGD (in CF), upošteva ostalo primerno zavarovanje s premoženjem v svojih ocenah LGD v skladu s četrtim in osmim odstavkom 33. člena sklepa o pristopu IRB. Upoštevajo se tudi ostala zavarovanja s premoženjem, ki so upoštevana v oceni LGD, v kolikor izpolnjujejo minimalne zahteve v okviru drugega poglavja sklepa o kreditnih zavarovanjih.
Stolpec 17 – Nepremičnine
Banka, ki ne uporablja lastnih ocen LGD (in CF), upošteva primernost in vrednotenje zavarovanja z nepremičninami v skladu s 16. in 89. do 92. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih. Kot primerno zavarovanje z nepremičninami se šteje tudi zakup nepremičnin (22. člen sklepa o kreditnih zavarovanjih). Vnese se vrednost nepremičnin, vključno z vrednostjo zakupljenih nepremičnin.
Banka, ki uporablja lastne ocene LGD (in CF), vnese ocenjeno tržno vrednost zavarovanja z nepremičninami v skladu s četrtim do osmim odstavkom 33. člena sklepa o pristopu IRB.
Stolpec 18 – Premičnine
Banka, ki ne uporablja lastnih ocen LGD (in CF), upošteva primernost in vrednotenje zavarovanja s premičninami v skladu z 20. in 94. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih. Kot primerno zavarovanje s premičninami se šteje tudi zakup premičnin (22. člen sklepa o kreditnih zavarovanjih). Vnese se tržna vrednost premičnin, vključno z vrednostjo zakupljenih premičnin.
Banka, ki uporablja lastne ocene LGD (in CF), vnese ocenjeno tržno vrednost zavarovanja s premičninami v skladu s četrtim do osmim odstavkom 33. člena sklepa o pristopu IRB.
Stolpec 19 – Denarne terjatve
Banka, ki ne uporablja lastnih ocen LGD (in CF), upošteva primernost in vrednotenje zavarovanja z denarnimi terjatvami v skladu s 18. in 93. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih. Vnese se nominalni znesek denarnih terjatev.
Banka, ki uporablja lastne ocene LGD (in CF), vnese ocenjeno tržno vrednost zavarovanja z denarnimi terjatvami v skladu s četrtim do osmim odstavkom 33. člena sklepa o pristopu IRB.
Stolpec 20 – Izpostavljenosti, ki so predmet dvojnega neplačila: Osebno kreditno zavarovanje
Vnese se nominalna vrednost osebnega jamstva in kreditnih izvedenih finančnih instrumentov, ki pokrivajo izpostavljenosti, ki so predmet dvojnega neplačila ter izpolnjujejo pogoje iz 31. in 42. člena sklepa o kreditnih zavarovanjih.
Stolpec 21 – Z izpostavljenostjo tehtana povprečna ocena LGD (%)
Vnese se z vrednostjo izpostavljenosti tehtana povprečna ocena LGD v odstotkih, v kateri so upoštevani vsi učinki kreditnih zavarovanj na zmanjšanje kreditnega tveganja. Banka mora za izpostavljenosti, ki so predmet dvojnega neplačila, upoštevati LGD v skladu s petim odstavkom 54. člena, za neplačane izpostavljenosti pa deveti odstavek 33. člena sklepa o pristopu IRB.
Stolpec 22 – Z izpostavljenostjo tehtana povprečna zapadlost (v dnevih)
Vnese se z izpostavljenostjo tehtana povprečna zapadlost v dnevih v skladu s 55. in 86. členom sklepa o pristopu IRB.
Stolpec 23 – Tveganjem prilagojena vrednost izpostavljenosti
Vnese se vrednost tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti, izračunana v skladu z drugim odstavkom 51. člena ter prvim do petim odstavkom 52. člena sklepa o pristopu IRB za kategorijo izpostavljenosti do enot centralne ravni držav in centralnih bank, do institucij in do podjetij oziroma izračunana v skladu s prvim odstavkom 102. člena sklepa o pristopu IRB za kategorijo izpostavljenosti iz naslova bančništva na drobno.
Stolpec 24 – Kapitalska zahteva
Kapitalska zahteva se izračuna najmanj v višini 8% tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti iz 23. stolpca.
Stolpec 25 – Znesek pričakovane izgube
Vnese se znesek pričakovane izgube v skladu z točko (o) prvega odstavka 2. člena sklepa o pristopu IRB, ki opredeljuje pričakovano izgubo ter v skladu s 57., 63., 88., 106., 129. ter 143. do 145. členom sklepa o pristopu IRB, ki opredeljujejo izračun pričakovane izgube.
Stolpec 26 – Oslabitve in rezervacije
Vnesejo se zneski oblikovanih oslabitev in rezervacij po posameznih vrsticah v skladu s četrtim odstavkom 15. člena sklepa o pristopu IRB.
Stolpec 27 – Število dolžnikov
Vnese se število dolžnikov po posameznih vrstah izpostavljenosti in bonitetnih razredih ali skupinah v skladu s prvim in tretjim odstavkom 43. člena ter 92. členom sklepa o pristopu IRB.

(7)

Obrazec CR IRB vsebuje vrstice, katerih vsebina je naslednja:
SKUPAJ
V vrstici "Skupaj" banka poroča skupni znesek po posameznih stolpcih, pri čemer se skupni znesek razčleni po:
a.) tipih izpostavljenosti;

-

postavke sredstev,

-

zunajbilančne postavke,

-

posli financiranja vrednostnih papirjev in posli z dolgim rokom poravnave,

-

izvedeni finančni instrumenti,

-

pogodbeni pobot med različnimi kategorijami produktov,
b.) bonitetnih razredih dolžnikov in/ali skupin.
Vrednosti polj v vrstici "Skupaj" morajo biti enake seštevku po posameznih tipih izpostavljenosti.
Vrednosti polj v vrstici "Skupaj" morajo biti enake seštevku vrstic:

-

izpostavljenosti razvrščene v bonitetne razrede dolžnikov ali skupine: skupaj;

-

posebni kreditni aranžmaji z nadzorniško določenimi utežmi tveganja: skupaj (če banka poroča po kategoriji izpostavljenosti do podjetij);

-

izpostavljenosti, ki so nastale zaradi časovnih neusklajenosti plačila in izročitve ter za katere se uporablja utež tveganja po standardiziranem pristopu ali utež tveganja 100%: skupaj;

-

tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev: skupaj.
POSTAVKE SREDSTEV
Postavke sredstev, ki se ne upoštevajo pri izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja, in niso vključene v nobeno od ostalih vrst izpostavljenosti (iz točke (a)).
ZUNAJBILANČNE POSTAVKE
Zunajbilančne postavke, ki se ne upoštevajo pri izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja, razen postavk, ki se nanašajo na posle financiranja vrednostnih papirjev in posle z dolgim rokom poravnave ali posle, ki so predmet pogodbenega pobota med različnimi kategorijami produktov.
POSLI FINANCIRANJA VREDNOSTNIH PAPIRJEV IN POSLI Z DOLGIM ROKOM PORAVNAVE
Vrstica se nanaša na točke (j) do (m) prvega odstavka 2. člena (posli začasne prodaje/začasnega odkupa in posli posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga), točko (i) drugega odstavka 2. člena (posli kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja) sklepa o tržnih tveganjih, ki opredeljuje posle za financiranje vrednostnih papirjev ter točko (h) drugega odstavka 2. člena sklepa o tržnih tveganjih, ki opredeljuje posle z dolgim rokom poravnave.
IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI
Vrstica se nanaša na Prilogo I sklepa o tržnih tveganjih.
POGODBENI POBOT MED RAZLIČNIMI KATEGORIJAMI PRODUKTOV
Vrstica se nanaša na 69. in 70. člen sklepa o tržnih tveganjih.
BONITETNI RAZRED DOLŽNIKA ALI SKUPINE
Vrstica se nanaša na tretji odstavek 42. člena in drugi odstavek 91. člena sklepa o pristopu IRB.
Izpostavljenosti, ki so predmet tveganja zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev, se ne poročajo po bonitetnih razredih ali skupinah, temveč se njihovi zneski ločeno vnesejo v vrstico "Tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev: skupaj".
POSEBNI KREDITNI ARANŽMAJI Z NADZORNIŠKO DOLOČENIMI UTEŽMI TVEGANJA
Vrstice se izpolnjujejo samo pri kategoriji izpostavljenosti do podjetij in se nanašajo na drugi do četrti odstavek 62. člena sklepa o pristopu IRB. Vnesejo se vrednosti po posameznih stolpcih glede na ustrezno utež tveganja.
OD TEGA: V BONITETNEM RAZREDU 1
Vnese se vrednosti po posameznih stolpcih za tiste izpostavljenosti iz naslova posebnih kreditnih aranžmajev v bonitetnem razredu 1, ki so tehtane z ugodnejšo utežjo tveganja (s 50% namesto s 70%).
IZPOSTAVLJENOSTI, KI SO NASTALE ZARADI ČASOVNIH NEUSKLAJENOSTI PLAČILA IN IZROČITVE TER ZA KATERE SE UPORABLJA UTEŽ TVEGANJA PO STANDARDIZIRANEM PRISTOPU ALI UTEŽ TVEGANJA 100%
Vrstica se nanaša na zadnji stavek drugega odstavka in tretji odstavek 44. člena sklepa o tržnih tveganjih.
TVEGANJE ZMANJŠANJA VREDNOSTI ODKUPLJENIH DENARNIH TERJATEV: SKUPAJ
Vrstica se nanaša na točko (h) prvega odstavka 2. člena sklepa o pristopu IRB, kjer je to tveganje opredeljeno ter 83. in 125. člen sklepa o pristopu IRB, kjer je opredeljen izračun uteži tveganja.

8. člen

2.3.2. Navodilo za izpolnjevanje obrazca Izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje iz naslova lastniških instrumentov po pristopu na podlagi notranjih bonitetnih sistemov (v nadaljevanju: CR EQU IRB)

(1)

Banka mora izpolniti obrazec CR EQU IRB za kategorijo izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov, za katero uporablja pristop IRB.

(2)

Pri izpolnjevanju obrazca banka ne izpolnjuje polj, ki so označena s sivo barvo.

(3)

Obrazec CR EQU IRB vsebuje 15 stolpcev, katerih vsebina je naslednja:
Stolpec 1 – Notranji bonitetni sistem
Stolpec 1 se nanaša na sedmi odstavek 13. člena ter prvi in drugi odstavek 19. člena sklepa o pristopu IRB.
Če banka uporablja en bonitetni sistem ali enotno bonitetno lestvico za vse dolžnike, se navedejo ocene PD za bonitetne razrede bonitetnega sistema ali ocene PD enotne bonitetne lestvice. Če banka uporablja večvrstne bonitetne sisteme in več bonitetnih lestvic dolžnikov, se morajo bonitetni razredi dolžnikov razvrstiti tako, da so bonitetni razredi dolžnikov urejeni od najnižjih ocen PD do najvišjih ocen PD po bonitetnem razredu.
Stolpec 1 – PD po bonitetnih razredih (%)
Stolpec se izpolnjuje samo, kadar se uporablja pristop PD/LGD. Za vsak posamezen bonitetni razred se vnese ocena PD, ki je dodeljena določenemu bonitetnemu razredu dolžnika v skladu s 47., 71. in 96. členom sklepa o pristopu IRB, pri čemer se morajo upoštevati minimalne vrednosti PD pri kategoriji izpostavljenosti do podjetij iz 135. člena istega sklepa. V vrstico "Pristop PD/LGD: skupaj" se vnese z izpostavljenostjo tehtana povprečna ocena PD za vsak bonitetni razred dolžnika.
Stolpec 2 – Originalna vrednost izpostavljenosti pred uporabo CF
Vnese se originalna vrednost izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov pred uporabo CF, ki se pri pristopu na osnovi enostavnih uteži tveganja izračuna v skladu z prvim odstavkom 133. členom sklepa o pristopu IRB, pri pristopu PD/LGD pa je enaka njeni knjigovodski vrednosti.
Stolpci 3 do 6 – Kreditna zavarovanja z učinkom zamenjave na izpostavljenost
Banka lahko za izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov prizna učinke osebnega kreditnega zavarovanja v skladu s pravili iz sklepa o kreditnih zavarovanjih. Stolpca 3 in 4 se nanašata na osebna kreditna zavarovanja, ki zmanjšujejo kreditno tveganje ene ali več izpostavljenosti z zamenjavo izpostavljenosti. Vrednost zavarovanja, ki je predmet zamenjave, je prikazana v stolpcih 5 in 6 (celotni odlivi, celotni prilivi).
Stolpca 3 in 4 – Osebna kreditna zavarovanja
Vnese se prilagojeno vrednost osebnega kreditnega zavarovanja (G(A)) v skladu s 110. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih in tretjim odstavkom 133. člena, tretjim odstavkom 134. člena in drugim odstavkom 138. člena sklepa o pristopu IRB. Ločeno se prikaže prilagojena vrednost osebnih jamstev v stolpcu 3 in prilagojena vrednost kreditnih izvedenih finančnih instrumentov v stolpcu 4.
Stolpca 5 in 6 – Zamenjava izpostavljenosti zaradi kreditnega zavarovanja