Zakon o javnih cestah (uradno prečiščeno besedilo) (ZJC-UPB1)

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 33-1349/2006, stran 3497 DATUM OBJAVE: 30.3.2006

RS 33-1349/2006

1349. Zakon o javnih cestah (uradno prečiščeno besedilo) (ZJC-UPB1)
Na podlagi 153. člena Poslovnika državnega zbora je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 7. marca 2006 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o javnih cestah, ki obsega:

-

Zakon o javnih cestah – ZJC (Uradni list RS, št. 29/97 z dne 23. 5. 1997),

-

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah – ZJC-A (Uradni list RS, št. 18/02 z dne 28. 2. 2002),

-

odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o razveljavitvi 85. člena Zakona o javnih cestah U-I-224/00 (Uradni list RS, št. 50/02 z dne 7. 6. 2002),

-

Zakon o graditvi objektov – ZGO-1(Uradni list RS, št. 110/02 z dne 18. 12. 2002),

-

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji – ZDARS-A (Uradni list RS, št. 126/03 z dne 18. 12. 2003) in

-

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah – ZJC-B (Uradni list RS, št. 92/05 z dne 18. 10. 2005).
321-10/91-7/26
Ljubljana, dne 7. marca 2006
EPA 500-IV
Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije France Cukjati, dr. med., l.r.
Z A K O N O JAVNIH CESTAH uradno prečiščeno besedilo (ZJC-UPB1)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(namen zakona)

(1)

Javne ceste so državne in občinske ceste.

(2)

Ta zakon določa status in kategorizacijo javnih cest, ureja pravila določanja mej javnih cest, določa enotna pravila in strokovne podlage za graditev in vzdrževanje vseh javnih cest, zaradi zagotovitve čimbolj enakih pogojev za kakovosten in varen prevoz vsem uporabnikom cest na celotnem cestnem omrežju v državi, določa obvezno gospodarsko javno službo za zagotavljanje usposobljenosti teh cest za varen in neoviran promet ter ureja upravljanje, graditev, vzdrževanje in varstvo državnih cest in prometa na njih.

(3)

Ta zakon prenaša v slovenski pravni red določbe naslednjih direktiv Evropske skupnosti:

-

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 1999/62/ES z dne 17. junija 1999 o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila (UL L št. 187 z dne 20. 7. 1999, str. 42; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 1999/62/ES);

-

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/52/ES z dne 29. aprila 2004 o interoperabilnosti elektronskih cestninskih sistemov v Skupnosti (UL L št. 166 z dne 30. 4. 2004, str. 124; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/52/ES);

-

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/54/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih varnostnih zahtevah za predore v vseevropskem cestnem omrežju (UL L št. 167 z dne 30. 4. 2004, str. 39; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/54/ES).

2. člen

(pojem in status javnih cest)

(1)

Javne ceste so prometne površine splošnega pomena za cestni promet (v nadaljnjem besedilu: promet), ki jih lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo javne ceste in varnost prometa na njih.

(2)

Javne ceste so javno dobro in so izven pravnega prometa. Na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic.

(3)

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je na javni cesti mogoče pridobiti služnost za napeljevanje vodovoda in kanalizacije, električnih, telefonskih in telegrafskih napeljav, plinovodov ter podobnih objektov in naprav javnega pomena, pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo javne ceste.

(4)

Na prometnih površinah zunaj vozišča javne ceste in na površinah ob njej, ki so določene za opravljanje dejavnosti namenjenih udeležencem v prometu (v nadaljnjem besedilu: spremljajoče dejavnosti), je mogoče za opravljanje takih dejavnosti pridobiti posebno pravico uporabe.

3. člen

(delitev in kategorizacija javnih cest)

(1)

Državne ceste so v lasti Republike Slovenije, občinske ceste pa v lasti občin.

(2)

Glede na pomen za promet in povezovalne funkcije v prostoru se državne ceste kategorizirajo na avtoceste, hitre ceste, glavne ceste I. in II. reda ter regionalne ceste I., II. in III. reda, občinske ceste pa na lokalne ceste in javne poti.

(3)

Lokalne ceste se v naseljih lahko razvrščajo v več podkategorij, ki se določijo v aktu iz četrtega odstavka tega člena.

(4)

Merila za kategorizacijo javnih cest določi Vlada Republike Slovenije.

(5)

Glede na potek v prostoru so javne ceste:

-

ceste v naselju;

-

ceste zunaj naselja.

(6)

Javne ceste so lahko namenjene uporabi vsem ali samo določenim vrstam prometa (ceste, rezervirane za promet motornih vozil, ceste, rezervirane za promet kolesarjev ali za druge vrste prometa).

(7)

Kategorizacija načrtovanih novih državnih cest, načrtovanih rekonstrukcij obstoječih državnih cest ter posledične spremembe kategorizacije državnih cest se na podlagi meril za kategorizacijo iz četrtega odstavka tega člena in predpisov o urejanju prostora določijo v prostorskem planu Republike Slovenije. Kategorizacija načrtovanih novih občinskih cest, načrtovanih rekonstrukcij obstoječih občinskih cest ter posledične spremembe kategorizacije občinskih cest se na podlagi meril za kategorizacijo iz četrtega odstavka tega člena in predpisov o urejanju prostora določijo v prostorskem planu občine.

(8)

Minister, pristojen za promet, predpiše način označevanja javnih cest in evidence o javnih cestah in objektih na njih, ki obsega način zbiranja in vodenja evidence, njeno vsebino in uporabo podatkov iz evidence.

4. člen

(kolesarska pot)

(1)

Kolesarska pot je s predpisano prometno signalizacijo označena javna cesta, ki je namenjena izključno vožnji kolesarjev.

(2)

Ne glede na določbo drugega odstavka prejšnjega člena se državne kolesarske poti kategorizirajo na daljinske, glavne in regionalne kolesarske poti, občinske kolesarske poti pa kot javne poti za kolesarje.

5. člen

(stanje javnih cest)

(1)

Javne ceste morajo biti grajene in vzdrževane tako, da jih ob upoštevanju prometnih pravil in posebnih pogojev za odvijanje prometa, na primer slabih vremenskih razmer, lahko varno uporabljajo vsi uporabniki cest, ki so jim namenjene.

(2)

Kadar zaradi prostorskih, okoljevarstvenih, tehničnih ali ekonomskih razlogov javne ceste ali njenega dela ni mogoče zgraditi z elementi, ki v celoti ustrezajo njenemu prometnemu pomenu in vrstam prometa, ki jim je namenjena, se lahko zgradi s slabšimi elementi, katerih vrednosti pa ne smejo biti nižje od še dopustnih za isto kategorijo javne ceste po predpisu iz prve alinee tretjega odstavka 6. člena tega zakona. Tako zgrajena javna cesta ali njen del mora biti opremljena s prometno signalizacijo, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa.

6. člen

(predpisi o graditvi in vzdrževanju javnih cest)

(1)

Javne ceste se gradijo in vzdržujejo na način in pod pogoji, kot jih določajo ta zakon, predpisi, izdani na njegovi podlagi, predpisi, ki urejajo varstvo okolja, urejanje prostora in graditev objektov, ter predpisi o varnosti cestnega prometa.

(2)

Javne ceste se morajo projektirati in graditi tako, da je omogočeno normalno gibanje oseb z omejeno sposobnostjo gibanja.

(3)

Minister, pristojen za promet, v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve in ministrom, pristojnim za področje graditve objektov, izda:

-

predpis o projektiranju javnih cest in njihovih elementov s stališča zagotavljanja prometne varnosti in ekonomičnosti njihove graditve in vzdrževanja;

-

predpis o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah;

-

predpis o načinu označevanja in zavarovanja del na javni cesti in ovir v cestnem prometu.

7. člen

(tehnični predpisi in tehnične specifikacije za javne ceste)

(1)

Minister, pristojen za promet, izdaja tehnične predpise za javne ceste, s katerimi podrobneje uredi posamezna vprašanja v zvezi s planiranjem, projektiranjem, graditvijo in vzdrževanjem javnih cest. Z njimi lahko določi obvezno uporabo standardov in tehničnih specifikacij za javne ceste.

(2)

Tehnična specifikacija za javne ceste je od standarda neodvisen dokument, ki določa tehnične zahteve (kakovost, dimenzije, varnost, označevanje, preskušanje idr.), ki jih morajo izpolnjevati postopek, izdelek ali storitev v zvezi s planiranjem, projektiranjem, graditvijo in vzdrževanjem javnih cest.

(3)

Tehnične specifikacije za javne ceste so javna listina. Pripravljajo jih tehnični odbori, ki jih imenuje minister, pristojen za promet. Pripravljajo se v skladu z njegovim navodilom in izdajajo z njegovim soglasjem; kadar se nanašajo na graditev javnih cest, pa tudi s soglasjem ministra, pristojnega za graditev. Izdaja tehničnih specifikacij za javne ceste se objavi v uradnem glasilu Urada Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje.

8. člen

(javna služba za javne ceste)

(1)

Vzdrževanje javnih cest je obvezna gospodarska javna služba, ki obsega:

-

vzdrževalna dela za ohranjanje javnih cest v dobrem stanju, za zagotavljanje prometne varnosti in prevoznosti javnih cest, nadzor nad stanjem javnih cest in njihovega varovalnega pasu ter vzpostavitev prevoznosti cest ob naravnih in drugih nesrečah (v nadaljnjem besedilu: redno vzdrževanje javnih cest) in

-

organiziranje vzdrževalnih del, ki se na javnih cestah opravljajo v mejah cestnega sveta in v daljših časovnih obdobjih zaradi izboljševanja in obnavljanja njihovih prometnih in varnostnih lastnosti (v nadaljnjem besedilu: obnavljanje javnih cest).

(2)

Minister, pristojen za promet, predpiše vrsto vzdrževalnih del na javnih cestah ter nivo rednega vzdrževanja javnih cest.

(3)

Način opravljanja rednega vzdrževanja in organiziranja obnavljanja državnih cest določi Vlada Republike Slovenije, rednega vzdrževanja in organiziranja obnavljanja občinskih cest pa občina.

(4)

Obnovitvena dela na javnih cestah se oddajajo v izvedbo v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.

(5)

Obnovitvena dela na javnih cestah se štejejo za vzdrževalna dela v javno korist v skladu s predpisi o graditvi objektov.

(6)

Vrsta in obseg projektne in tehnične dokumentacije za obnovitvena dela na javni cesti se v odvisnosti od njihove vrste, obsega in zahtevnosti določijo s projektno nalogo, če s predpisi o graditvi objektov ni drugače določeno.

(7)

Pregled in prevzem izvedenih obnovitvenih del na državni cesti opravi komisija, ki jo imenuje minister, pristojen za promet (v nadaljnjem besedilu: minister). V komisijo se imenujejo strokovnjaki s področja tehničnih in drugih posebnosti teh del.

(8)

Po opravljenem pregledu obnovitvenih del komisija iz prejšnjega odstavka predlaga ministru izdajo odločbe, s katero odredi odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti ali izda dovoljenje za izročitev obnovljene ceste, cestnega odseka ali cestnega objekta prometu.

9. člen

(nujna vzdrževalna dela ob stavki)

(1)

Izvajalec rednega vzdrževanja javnih cest mora ob stavki svojih delavcev zagotoviti najmanj:

-

nadzor nad prevoznostjo in usposobljenostjo cest za varen promet z vsakodnevnimi pregledi cest;

-

zavarovanje nevarnih delov na cesti, če ugotovljenih pomanjkljivosti, ki ogrožajo promet na njej, izvajalec pregleda ne more takoj odpraviti;

-

izvedbo ukrepov za zavarovanje ceste, katerih opustitev bi lahko povzročila poškodbe ceste;

-

odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč na javnih cestah;

-

prevoznost cest v zimskem času najmanj v obsegu, ki omogoča odvijanje prometa ob uporabi zimske opreme;

-

zagotavljati tekoče podatke o stanju in prevoznosti cest.

(2)

Opravljanje del iz prejšnjega odstavka zagotovi izvajalec rednega vzdrževanja cest z nadzorom nad stanjem javnih cest in z organiziranjem stalne pripravljenosti ustrezno opremljenih vzdrževalnih skupin za izvedbo najnujnejših ukrepov zavarovanj cest in prometa na njih, opustitev katerih bi povzročilo poškodbe cest ali ogrozilo promet na njih.

(3)

Delavcu izvajalca rednega vzdrževanja javnih cest, ki odkloni opravljanje s sklepom izvajalca rednega vzdrževanja javnih cest naložena dela iz prvega odstavka tega člena, preneha delovno razmerje.

10. člen

(financiranje vzdrževanja javnih cest)
Sredstva za vzdrževanje državnih cest in za redno vzdrževanje lokalnih cest se zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije in iz drugih virov, če je s tem ali posebnim zakonom tako določeno.

11. člen

(takse in povračila za uporabo javnih cest)

(1)

Za uporabo javnih cest se plačujejo naslednje takse in povračila: letno povračilo za uporabo javnih cest za motorna in priklopna vozila; cestna taksa za prevoze z motornimi in priklopnimi vozili; cestnina za uporabo določenih cest in objektov na njih; povračilo za izredne cestne prevoze; povračilo za čezmerno uporabo javnih cest; povračilo za uporabo prometnih površin zunaj vozišča javne ceste in za površine ob njej, ki so določene za opravljanje spremljajočih dejavnosti.

(2)

Višino, način vplačevanja in evidentiranje vplačil, oprostitve plačevanja, nadzor nad vplačevanjem in sankcioniranje neplačevanja taks in povračil iz prejšnjega odstavka predpiše Vlada Republike Slovenije.

(3)

Vlada Republike Slovenije lahko sama ali na predlog občine predpiše posebno povračilo za uporabo javne ceste in objektov na njej, ki poteka po območjih s statusom zavarovanega naravnega bogastva, in določi poseben režim njene uporabe in vzdrževanja. Če je za vzdrževanje ceste dana koncesija, se z zbranimi sredstvi povračila krijejo stroški za njeno vzdrževanje.

11.a člen

(cestnina)

(1)

Za uporabo cestninskih cest in cestninskih cestnih objektov se plačuje cestnina. Cestninske ceste in cestninske cestne objekte določi Vlada Republike Slovenije.

(2)

Vlada Republike Slovenije lahko kot cestninsko cesto določi državno cesto, ki je kategorizirana in označena kot avtocesta ali hitra cesta in ki izpolnjuje naslednje prometno tehnične pogoje:

-

je posebej projektirana in zgrajena za promet motornih vozil,

-

ne služi zemljiščem, ki mejijo nanjo,

-

ima, razen na posebnih mestih in začasno, dva označena prometna pasova ter odstavni pas ali odstavne niše na vsakem od fizično ločenih smernih vozišč;

-

se z drugo cesto ali drugim infrastrukturnim objektom ne križa v istem nivoju.

(3)

Vlada Republike Slovenije lahko s predpisom tudi določi, da se zaradi povrnitve stroškov njihove izgradnje ter stroškov njihovega vzdrževanja, obratovanja in obnavljanja cestnina plačuje tudi za uporabo posameznega predora, mostu ali gorskega prelaza (v nadaljnjem besedilu: cestninski cestni objekti). Cestnina po določbi tega odstavka in cestnina iz prejšnjega odstavka se ne smeta podvajati.

(4)

Po izvedenem postopku predhodne preveritve in posvetovanja glede predpisov v zvezi s prometom, kot je določen za članice Evropske unije, lahko Vlada Republike Slovenije določi, da se cestnina plačuje za uporabo določenih odsekov javnih cest, zlasti:

-

kjer obstajajo za to varnostni razlogi,

-

na cestah za medregionalni in mednarodni težki tovorni promet v delu države, kjer ni povezanega avtocestnega omrežja, če povpraševanje po prometu in gostota prebivalstva ekonomsko ne opravičujeta gradnje avtocest ali hitrih cest;

-

če se z drugo državo članico Evropske unije za obmejna območja uvede posebna ureditev.

(5)

Višina cestnine se določi glede na:

-

vrsto vozila, s katerim se opravlja prevoz po cestninski cesti, upoštevaje višino vozila in število njegovih osi;

-

prevozno razdaljo po cestninski cesti.

(6)

Ponderirano povprečje cestnin mora biti v sorazmerju s stroški gradnje, obratovanja in razvoja cestninskih cest oziroma cestninskih cestnih objektov.

(7)

Brez poseganja v ponderirano povprečje cestnin se lahko cestnina določi tudi glede na:

-

emisije izpušnih plinov vozila s tem, da se lahko cestnina, ki se zaračunava za vozila, ki izpolnjujejo najstrožje kriterije glede emisij, poveča za enakovredna vozila, ki izpolnjujejo najnižje kriterije glede teh emisij, največ za 50%;

-

dnevni čas vožnje, pod pogojem, da nobena cestnina za več kot 100% ne presega cestnine, ki se zaračunava v najcenejšem delu dneva.

(8)

Vsako razlikovanje cestnin, ki se zaračunavajo glede na vrste emisij izpušnih plinov vozil ali dnevni čas, mora biti sorazmerno z zaželenim ciljem.

(9)

Obveznost plačila cestnine mora biti določena nediskrimantorno glede na državno pripadnost uporabnika ali lastnika vozila oziroma prevoznika, glede na mesto registracije ali glede na izvor oziroma namembno mesto vozila. Vlada Republike Slovenije lahko določi, da se cestnina ne plačuje za prevoze z intervencijskimi in vojaškimi vozili, prevoze humanitarne pomoči in prevoze upravljavca cestninske ceste oziroma cestninskega cestnega objekta.

(10)

Način plačevanja in nadzor plačevanja cestnine morata potekati tako, da čim manj ovirata prost pretok prometa in brez obveznih kontrol ali pregledov na mejah Republike Slovenije z drugimi državami članicami Evropske unije. Upravljavec cestninskih cest in cestninskih cestnih objektov mora poskrbeti za primerne objekte na mestih plačevanja cestnine, tako da je zagotovljena varnost cestnega prometa.

(11)

Določbe tega člena se uporabljajo tudi za primer, ko na podlagi posebnega zakona določi višino, način plačevanja, način cestninjenja, način evidentiranja plačil in nadzor nad vplačevanjem upravljavec določenih cestninskih cest in cestninskih cestnih objektov s soglasjem Vlade Republike Slovenije.

11.b člen

(interoperabilnost cestninskih sistemov)

(1)

Elektronski cestninski sistemi morajo omogočati cestninjenje tudi z uporabo ene ali več naslednjih tehnologij: satelitskega določanja položaja, mobilne komunikacije z uporabo standarda GSM-GPRS (sklic na GSM TS 03.60/23.060) in mikrovalovne tehnologije na frekvenci 5,8 GHz (evropsko elektronsko cestninjenje). Podrobnejše tehnične zahteve predpiše Vlada Republike Slovenije.

(2)

Vsak upravljavec cestninskih cest in cestninskih cestnih objektov mora z drugimi upravljavci cestninskih cest in cestninskih cestnih objektov v Evropski uniji skleniti pogodbo ali na drug način zagotoviti, da bo naročnik evropskega elektronskega cestninjenja lahko to storitev uporabljal v vseh državah članicah Evropske unije pri evropskem elektronskem cestninjenju.

(3)

Določbe tega člena se ne uporabljajo za:

-

cestninske sisteme, ki nimajo elektronskih naprav za pobiranje cestnine;

-

elektronske cestninske sisteme, pri katerih ni potrebno nameščati opreme v vozila;

-

majhne, izključno lokalne cestninske sisteme, za katere bi bili stroški za uporabo evropskega elektronskega cestninjenja nesorazmerni s prednostmi.

12. člen

(koncesija za graditev javne ceste)

(1)

Domača in tuja pravna ali fizična oseba lahko pridobi koncesijo za graditev javne ceste in objektov na njej.

(2)

Pogoji za dodelitev koncesije za graditev državne ceste in objektov na njej se določijo z zakonom. Pogodbo o koncesiji sklene Vlada Republike Slovenije.

(3)

Pogodbo o koncesiji za graditev občinske ceste in objektov na njej sklene organ lokalne skupnosti v skladu s pogoji, ki jih za podelitev koncesije predpiše občina.

(4)

Če je s pogodbo o koncesiji za graditev javne ceste in objektov na njej določeno, da jo domača in tuja pravna ali fizična oseba za določen čas po njeni zgraditvi vodi in izkorišča, se v tej pogodbi uredita tudi vzdrževanje te ceste in izvajanje ukrepov za varstvo ceste in prometa na njej.

(5)

Pravice in obveznosti, ki jih določajo ta zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi ter predpisi občin glede vzdrževanja javnih cest in izvajanja ukrepov za varstvo javnih cest in prometa na njih, veljajo tudi za osebo iz prejšnjega odstavka pri vodenju in izkoriščanju javne ceste in objektov na njej, če to ni s tem zakonom, predpisom občine ali s pogodbo iz prejšnjega odstavka drugače določeno.

13. člen

(sestavni deli javne ceste)

(1)

Javno cesto sestavljajo:

-

cestno telo;

-

cestni objekti;

-

naprave za odvodnjavanje ceste;

-

brežine ceste;

-

cestni svet;

-

zračni prostor nad voziščem v višini 7 m;

-

prometne površine zunaj vozišča, kot so: počivališča, parkirišča, avtobusna postajališča in obračališča, prostori in objekti za tehtanje in nadzor prometa;

-

površine za pešce in kolesarje na cestišču ceste;

-

priključki na cesto v širini cestnega sveta;

-

prometna signalizacija in prometna oprema;

-

cestne naprave in druge ureditve, namenjene varnosti prometa, zaščiti ceste ter zemljišč in objektov vzdolž ceste pred vplivi prometa na njej;

-

naprave za evidentiranje prometa.

(2)

Za sestavni del javne ceste se štejejo tudi zemljišča, objekti in naprave, ki jih je investitor v javno cesto pridobil ali zgradil za opravljanje rednega vzdrževanja ceste ali za opravljanje spremljajočih dejavnosti ob cesti.

(3)

Javna cesta, kot jo določata prvi in drugi odstavek tega člena, mora biti vpisana v zemljiško knjigo kot javno dobro v lasti države za državno cesto in kot javno dobro v lasti občine za občinsko cesto. V zemljiško knjigo se vpišeta tudi služnost iz tretjega odstavka in posebna pravica uporabe površin iz četrtega odstavka 2. člena tega zakona.

14. člen

(uporaba pojmov)

(1)

Posamezni pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

1.

cesta je vsaka tako zgrajena ali utrjena površina, da jo kot prometno površino lahko uporabljajo vsi ali določeni udeleženci v prometu pod pogoji, določenimi z zakonom in drugimi predpisi;

2.

javna cesta je tista prometna površina, ki jo je pristojni organ v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest razglasil za javno cesto določene kategorije in jo lahko vsak prosto uporablja na način in ob pogojih, določenimi z zakonom in drugimi predpisi;

3.

nekategorizirana cesta je vsaka prometna površina, ki ni kategorizirana kot javna cesta in na kateri se opravlja promet na način in pod pogoji, kot jih v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa določi lastnik ali od njega pooblaščeni upravljavec te prometne površine (gozdne ceste, dovozne ceste in pristopi do objektov ter zemljišč, funkcionalne prometne površine ob objektih, avtobusne postaje, ceste v zasebni lasti in podobne);

4.

državna cesta je kategorizirana javna cesta, namenjena prometnemu povezovanju regij ter pomembnejših naselij v državi in z enakimi v sosednjih državah, prometnemu povezovanju pokrajin znotraj države ter prometnemu povezovanju pomembnejših naselij znotraj pokrajine. Če na taki cestni povezavi ni zgrajena obvozna cesta mimo naselja, je sestavni del državne ceste tudi njen del, ki poteka skozi naselje;

5.

avtocesta je državna cesta, ki je namenjena daljinskemu prometu motornih vozil in ki je sestavni del avtocestnih povezav s sosednjimi državami; njen sestavni del so tudi posebej zgrajeni priključki nanjo;

6.

hitra cesta je državna cesta, rezervirana za promet motornih vozil, ki s svojimi prometno-tehničnimi elementi omogoča hitro odvijanje daljinskega prometa med najpomembnejšimi središči regionalnega pomena; navezuje se na avtoceste v državi in na cestni sistem sosednjih držav; njen sestavni del so tudi posebej zgrajeni priključki nanjo;

7.

glavna cesta I. reda je državna cesta, namenjena prometnemu povezovanju med pomembnejšimi središči regionalnega pomena; navezuje se na ceste enake ali višje kategorije v državi in na cestni sistem sosednjih držav; njen sestavni del so tudi posebni priključki nanjo, če so zgrajeni;

8.

glavna cesta II. reda je državna cesta, namenjena prometnemu povezovanju med središči regionalnega pomena in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje kategorije; njen sestavni del so tudi posebni priključki nanjo, če so zgrajeni;

9.

regionalna cesta I. reda je državna cesta, namenjena prometnemu povezovanju pomembnejših središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje kategorije; njen sestavni del so tudi posebni priključki nanjo, če so zgrajeni;

10.

regionalna cesta II. reda je državna cesta, namenjena prometnemu povezovanju središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje kategorije;

11.

regionalna cesta III. reda je državna cesta, namenjena prometnemu povezovanju središč lokalnih skupnosti, za državo pomembnih turističnih (turistične ceste) in obmejnih območij ter mejnih prehodov z državnimi cestami enake ali višje kategorije, kadar po predpisanih merilih za kategorizacijo ne doseže višje kategorije;

12.

občinska cesta je kategorizirana javna cesta, namenjena povezovanju naselij v občini z naselji v sosednjih občinah ali povezuje naselja, dele naselja, naravne ter kulturne znamenitosti, posamezne objekte in podobno v občini;

13.

lokalna cesta je občinska cesta, ki povezuje naselja v občini z naselji v sosednjih občinah ali naselja in dele naselij v občini med seboj in je pomembna za navezovanje prometa na javne ceste enake ali višje kategorije;

14.

javna pot je občinska cesta, ki ne izpolnjuje v predpisu iz prve alinee tretjega odstavka 6. člena tega zakona določenih minimalnih elementov za lokalno cesto ali pa je namenjena samo določenim vrstam udeležencev v prometu (krajevne in vaške ceste ali poti, poti za pešce, kolesarje, jezdece, gonjače in podobne);

15.

mednarodna cesta je državna cesta, ki je z mednarodnim aktom uvrščena v omrežje evropskih cest;

16.

obvozna cesta je cesta, s katero se nadomesti del državne ceste skozi naselje;

17.

cesta, določena za vse vrste prometa, je javna cesta, ki jo smejo uporabljati vsi udeleženci v prometu;

18.

cesta, rezervirana za motorna vozila, je javna cesta, po kateri smejo voziti samo tista motorna vozila, ki v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa lahko razvijejo določeno hitrost, in je označena s predpisano prometno signalizacijo;

19.

cesta, določena za posamezne vrste prometa, je javna cesta, ki jo smejo uporabljati samo tisti udeleženci v prometu, za katere prepoved uporabe ni označena s predpisano prometno signalizacijo;

20.

državna kolesarska pot je državna cesta, ki je namenjena samo prometu kolesarjev in je označena s predpisano prometno signalizacijo. Državna kolesarska pot se navezuje na omrežje evropskih kolesarskih poti (daljinska kolesarska pot), povezuje središča regionalnega pomena (glavna kolesarska pot) ali povezuje pomembnejša središča lokalnega pomena ter vodi do pomembnih turističnih območij ali središč ter do območij izjemnih naravnih znamenitosti (regionalna kolesarska pot);

21.

cestno telo je del javne ceste, ki ga sestavljata nasip in voziščna konstrukcija;

22.

cestni objekti so mostovi, viadukti, podvozi, nadvozi, prepusti, predori, galerije, podporne in oporne konstrukcije ter podhodi in nadhodi;

23.

cestišče je del javne ceste, ki ga sestavljajo vozišče, odstavni ločilni in robni pasovi, kolesarske steze in pločniki ter bankine in naprave za odvodnjavanje tik ob vozišču ali robnem pasu (segmentni jarki ali mulde, koritnice);

24.

vozišče je del cestišča, ki ima eno ali dve smerni vozišči;

25.

brežina je naravno nastala ali zgrajena nagnjena površina zemljišča ob cestnem telesu;

26.

cestni svet je največ 2 m širok zemljiški pas, merjen od črte, ki jo sestavljajo na podlagi predpisov o projektiranju javnih cest in njihovih elementov določene končne točke prečnega profila cestnega telesa z napravami za odvodnjavanje in brežinami ceste oziroma pri avtocestah od varovalne ograje, ter zračni prostor nad voziščem v višini 7 m od najvišje točke vozišča;

27.

naprave za odvodnjavanje javne ceste so naprave za zbiranje, odvajanje in/ali preusmerjanje površinske in talne vode (odvodni jarki, koritnice, plitve in globoke drenaže, vtočni in revizijski jaški, prepusti, kanalizacija, vodnjaki, ponikalnice in podobno);

28.

polje preglednosti so zemljišča ob cestišču, določena s preglednim trikotnikom in pregledno bermo, katerih raba je omejena;

29.

pregledni trikotnik so zemljišča ob cestišču, katerih raba je omejena zaradi zagotavljanja predpisane preglednosti v nivojskih križanjih cest ali ceste z železniško progo;

30.

pregledna berma je razširjeni del cestnega telesa na notranji strani krivin za zagotovitev predpisane preglednosti, ki je potrebna zaradi stop pregledne razdalje;

31.

križanje je mesto, kjer se v istem ali različnem nivoju križa cesta z drugo cesto ali drugim infrastrukturnim objektom, kot so železnica, vodotok, žičnica in podobno;

32.

križišče je prometna površina, na kateri se križata dve ali več cest ali na kateri se združujeta dve ali več cest v širšo prometno površino (trg in podobno);

33.

priključek je del javne ceste, s katerim se javna cesta iste ali nižje kategorije ali nekategorizirana cesta navezuje na to cesto;

34.

kolesarska steza je del cestišča, ki ni v isti ravnini kot vozišče ali je od njega ločena kako drugače in je namenjena prometu koles in koles s pomožnim motorjem;

35.

pločnik je del cestišča, ki ni v isti ravnini kot vozišče ali je od njega ločen kako drugače in je namenjen pešcem ali pešcem in prometu koles ter koles s pomožnim motorjem, če je na njem označen kolesarski pas;

36.

avtobusna postajališča in obračališča so posebej zgrajene in označene prometne površine ob vozišču ceste, namenjene izključno javnemu prevozu potnikov;

37.

prostori in objekti za tehtanje in za nadzor prometa so objekti in naprave na mejnih prehodih in na ali ob javnih cestah v notranjosti države, ki so namenjeni nadzoru izrednih prevozov in zagotavljanju varnosti prometa (tehtnice, naprave za merjenje hitrosti vozil idr.);

38.

prometna signalizacija so sredstva in naprave, s katerimi se zagotavlja izvajanje prometnih pravil in varnosti prometa ter jo sestavljajo prometni znaki, turistična in druga obvestilna signalizacija ter druga sredstva in naprave za vodenje in zavarovanje prometa na cesti;

39.

prometna oprema so sredstva in naprave za označevanje roba vozišča in za vodenje prometa (smerniki, snežni koli, ogledala, zapornice, markerji, stožci, varovalne in varnostne ograje in podobno);

40.

cestne naprave in ureditve sestavljajo telekomunikacijske in električne naprave, vgrajene v cestno telo, ki so namenjene prometu, stacionarne naprave za nadzor in urejanje prometa ter naprave za nadzor nad stanjem vozišča, naprave za daljinsko obveščanje in opozarjanje, naprave za umirjanje prometa, naprave in objekti za pobiranje cestnine, prezračevalne in varnostne naprave v predorih, naprave in ureditve za zaščito pred snežnimi plazovi, zameti, hrupom, slepilnimi učinki in drugimi škodljivimi vplivi za promet na javni cesti;

41.

nivo rednega vzdrževanja so predpisane enote mere za posamezna dela rednega vzdrževanja javne ceste in objektov na njej;

41.

a obnovitvena dela na javni cesti so dela za izboljšanje prometno-tehničnih lastnosti in obratovanja javne ceste ter njene zaščite, varstva okolja in varnosti prometa;

42.

varstvo javne ceste sestavljajo ukrepi, ki so potrebni zaradi zaščite ceste in varnosti njenih uporabnikov ter zaradi omejevanja dopustnih posegov v cesto in njen varovalni pas;

43.

sosed je lastnik ali uporabnik zemljišča in objektov ali naprav na njem vzdolž javne ceste;

44.

naselje skozi katero poteka javna cesta je prostor, na katerem so z ene ali obeh strani ceste vrste ali skupine stavb in so njegove meje določene s prometnimi znaki za označevanje naselij;

45.

varovalni pas je pas zemljišča ob javni cesti, v katerem je raba prostora omejena zaradi preprečitve škodljivih vplivov okolice na cesto in promet na njej in obratno;

46.

čezmerna uporaba javne ceste ali njenega dela je začasno ali trajno več kot 50-odstotni delež v vseh opravljenih prevozih blaga po njej, ki je posledica izvajanja investicijskih del ali narave proizvodne ali storitvene dejavnosti, v zvezi s katero se opravljajo prevozi (izkoriščanje kamnin, rudnin in podobno). Delež prevozov se ugotavlja v povprečnem dnevnem letnem prometu tovornih vozil z nosilnostjo več kot 10 t, ugotovljenim z najmanj štirikratnim štetjem prometa na izvorno-ciljni lokaciji čezmernega uporabnika ceste. Čezmerni uporabnik ceste je pravna ali fizična oseba, ki izvaja investicijska dela ali dejavnost iz predhodnega stavka;

47.

cestnina je plačilo za uporabo cestninske ceste ali cestninskega cestnega objekta za določeno vrsto vozila, ki vozi na razdalji med dvema točkama na njih.

(2)

Pojmi, uporabljeni v tem zakonu, katerih pomen ni določen v prejšnjem odstavku, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi o varnosti cestnega prometa.

15. člen

(uporaba nekategoriziranih cest)

(1)

Na prometnih površinah, ki niso kategorizirane kot javne ceste po tem zakonu (nekategorizirane ceste), je promet dovoljen le na način in pod pogoji, kot jih v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa določijo lastniki ali od njih pooblaščeni upravljavci teh prometnih površin.

(2)

Graditev, vzdrževanje in uporabo gozdnih cest ureja zakon o gozdovih.

15.a člen

(določitev mej javne ceste)

(1)

Meje javne ceste se določi s postopkom ureditve mej, obnove mej ali s postopkom spreminjanja mej.

(2)

Določitev mej javne ceste in evidentiranje ugotovljenih sprememb v zemljiškem katastru se začne na zahtevo lastnika ali upravljavca javne ceste.

(3)

Meje javne ceste se določijo na podlagi načrta parcelacije, načrta gradbene parcele ali po zunanjem robu cestnega sveta.

(4)

Stranke v postopku določitve meje javne ceste so lastnik ali upravljavec javne ceste, lastnik parcele, iz katere se odmeri parcela javne ceste in lastniki parcel, na katere neposredno meji parcela javne ceste.

(5)

Ne glede na 46. člen Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (Uradni list RS, št. 52/00, 37/02 – odločba US, 87/02 in 44/03 – odločba US) se pri določitvi mej javne ceste po tem zakonu določijo in s trajnimi mejniki zamejičijo samo horizontalni lomi meje javne ceste.

(6)

Obstoječe meje parcel se pri določitvi mej javne ceste upoštevajo po veljavnih podatkih zemljiškega katastra.

II. UPRAVLJANJE DRŽAVNIH CEST

16. člen

(upravljavec državnih cest)
Upravljavec državnih cest je Republika Slovenija, kolikor za določene ceste zakon ne določa drugače.

17. člen

(kategorizacija državnih cest)

(1)

Državne ceste določi in kategorizira Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za promet. Hkrati s kategorizacijo državnih cest Vlada Republike Slovenije določi, kateri vrsti prometa so namenjene.

(2)

Novozgrajeni ali rekonstruirani del državne ceste, s katerim se nadomesti del te ceste, je iste kategorije kot državna cesta.

(3)

O spremembah kategorizacije državnih cest in nadomeščenih delov državnih cest, ki se ohranjajo kot prometne površine, odloča Vlada Republike Slovenije.

(4)

Vlada Republike Slovenije lahko javne ceste, ki se opustijo kot državne ceste, in nadomeščene dele državnih cest prenese med občinske ali nekategorizirane ceste.

(5)

Spremembe kategorizacije državnih cest ali nadomeščenih delov teh cest in prenose občinskih cest med državne ceste lahko predlagajo minister, pristojen za promet, in občine. Spremembe in prenosi se po medsebojnem usklajevanju interesov obeh predlagateljev in ob upoštevanju meril za kategorizacijo javnih cest opravijo enkrat letno in se upoštevajo v planu razvoja in vzdrževanja državnih cest za naslednje leto.

18. člen

(opustitev državne ceste)

(1)

Državna cesta ali njen del se lahko opusti, če se zgradi nova cesta ali del ceste, ki nadomesti prejšnjo.

(2)

Opuščena državna cesta ali njen del se lahko usposobi za parkirišča, počivališča in za druge potrebe udeležencev v prometu ali pa se agrotehnično obdela skladno s svojim okoljem.

(3)

O opustitvi in ureditvi opuščene državne ceste ali njenega dela odloči Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za promet.

19. člen

(Direkcija Republike Slovenije za ceste)

(1)

Strokovnotehnične, razvojne, organizacijske in upravne naloge za graditev, vzdrževanje in varstvo državnih cest opravlja Direkcija Republike Slovenije za ceste (v nadaljnjem besedilu: Direkcija za ceste). Te obsegajo zlasti:

-

izdelavo strokovnih podlag za plane vzdrževanja in razvoja državnih cest in izdelavo osnutkov teh planov;

-

naloge rednega vzdrževanja državnih cest;

-

naloge nadzora nad stanjem državnih cest;

-

naloge nadzora nad prometno ureditvijo vseh državnih cest;

-

izvajanje postopkov za oddajanje vzdrževalnih del na državnih cestah, za katere je predpisana izbira izvajalca na podlagi javnega razpisa;

-

izvajanje postopkov podeljevanja koncesij in izbire koncesionarja za redno vzdrževanje državnih cest, če je tak način njegovega izvajanja določen s predpisom iz tretjega odstavka 8. člena tega zakona;

-

naloge v zvezi z investicijami v državne ceste;

-

vodenje evidenc o državnih cestah, določenih s predpisom iz osmega odstavka 3. člena tega zakona;

-

štetje prometa na državnih cestah;

-

naloge v zvezi z organizacijo obveščanja javnosti o stanju državnih cest in prometa na njih;

-

naloge v zvezi z razpisom koncesij za gradnjo, vodenje in izkoriščanje državnih cest in objektov na njih ter v zvezi z izbiro najugodnejšega ponudnika;

-

izdajanje dovoljenj in soglasij, določenih z ukrepi za varstvo državnih cest in za zavarovanje prometa na njih;

-

naloge v zvezi s pripravo strokovnih podlag za tehnične predpise o projektiranju, graditvi in vzdrževanju javnih cest;