Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o...

5127. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o tehničnih pregledih motornih in priklopnih vozil

Na podlagi 191. in 197. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98, 33/00 – odl. US, 39/00 – popr. odl. US, 61/00, 100/00 – odl. US, 21/02 in 67/02) izdaja minister za notranje zadeve

P R A V I L N I K o spremembah in dopolnitvah pravilnika o tehničnih pregledih motornih in priklopnih vozil

1. člen

V pravilniku o tehničnih pregledih motornih in priklopnih vozil (Uradni list RS, št. 95/01, 52/02 in 37/03) se v prvem odstavku 2. člena doda nova 3. točka, ki se glasi:

"3. merilno mesto za merjenje emisij izpušnih plinov vozil je prostor za merjenje emisij izpušnih plinov, ki je lahko sestavni del preizkuševalne steze, površina ob preizkuševalni stezi ali kot poseben prostor, v katerem so predpisani merilniki emisij ter druge, s tem pravilnikom predpisane naprave in oprema."

Dosedanje 3., 4., 5., 6., 7. in 8. točka postanejo 4., 5., 6., 7., 8. in 9 točka.

2. člen

3. člen se črta.

3. člen

V 14. členu se na koncu doda nov naslov, ki se glasi: "VI. MERILNO MESTO ZA MERJENJE EMISIJ IZPUŠNIH PLINOV".

Pod naslovom se doda novo besedilo, ki se glasi:

"Merilno mesto za merjenje emisij izpušnih plinov posameznih vrst vozil je lahko izvedeno tudi kot površina ob preizkuševalni stezi ali kot poseben prostor v poslovnih prostorih pooblaščene organizacije, ki izpolnjuje pogoje za merilna mesta, določene v točkah I.4., II.3. oziroma III.3. prvega odstavka tega člena."

4. člen

47. člen se spremeni tako, da se glasi:

"47. člen

Med meritvijo izpušnih plinov mora biti lijak odsesovalne naprave nameščen tako, da je vzdolžna os lijaka odsesovalne naprave v osi izpušne cevi in na taki razdalji, da je zagotovljeno učinkovito odsesavanje."

5. člen

V 48. členu se doda nov, peti odstavek, ki se glasi:

"Tehnikoma-kontrolorjema lahko pri meritvi emisij izpušnih plinov, meritvi zavornih učinkov pnevmatskih zavornih sistemov, odstranitvi oziroma namestitvi nalepke za tehnični pregled na vozilo pomaga strokovno usposobljen delavec, zaposlen v pooblaščeni organizaciji, ki ima najmanj srednjo strokovno izobrazbo avtomehanične ali avtoelektrične smeri in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za opravljanje teh postopkov, pred komisijo iz 28. člena tega pravilnika."

6. člen

49. člen se spremeni tako, da se glasi:

"49. člen

Stranka mora pripeljati na tehnični pregled redno vzdrževano, nepoškodovano in očiščeno vozilo.

Tehnik-kontrolor lahko odkloni opravljanje tehničnega pregleda vozila, ki je okvarjeno, tako da tehničnega pregleda vozila ni mogoče opraviti v celoti (motor ne deluje, motor v slabem stanju ipd.) in v primeru, če je vozilo poškodovano, slabo vzdrževano ali neočiščeno, razen kadar pregled takega vozila odredi policist."

7. člen

V 60. členu se 4. točka prvega odstavka spremeni tako, da se glasi:

"4. Merjenje zavornih sil in izračun zavornih učinkov:

Zavorni učinek vozil se meri z napravo za merjenje zavornih sil na obodu koles, ki po nosilnosti in merilnem območju ustreza vrsti pregledanega vozila. Istočasno se praviloma meri tudi pritisna sila na stopalki zavore.

Na posameznih kolesih vozila se zavorne sile meri ob enakomernem povečevanju pritisne sile na stopalko zavore.

Zavorni učinek (z) izražen v [%] je razmerje med vsoto zavornih sil izraženo v [N] in silo teže vozila v [N].

a)

na merilne priključke priključimo senzorje tlaka;

-

izmerjeni zavorni tlaki, morajo ustrezati tlakom, ki jih je določil proizvajalec vozila;

b)

izmerimo zavorne sile in zavorne tlake tik preden kolesa zablokirajo, za vsako os posebej;

c)

izračunamo zavorne učinke delovne in pomožne zavore za prazno vozilo in razliko zavornih sil;

d)

z uporabo enotočkovne ekstrapolacijske metode izračunamo zavorni učinek delovne zavore obremenjenega vozila, za primer, ko je masa vozila enaka največji dovoljeni masi, pri tem pa morajo biti izpolnjeni tudi naslednji pogoji:

-

enotočkovna ekstrapolacijska metoda, zahteva eno merjenje zavorne sile za vsako os. Preskus se izvede z največjimi uporabnimi zavornimi silami in ustreznim tlakom krmilnika pod blokirnim limitom koles;

-

zaželjena je ekstapolacija iz čim višjega zračnega tlaka;

-

med preskusom vsake osi mora biti doseženo najmanj 30% konstrukcijskega tlaka, oziroma najmanj 200 kPa, kar je manjše;

-

začetna točka ekstrapolacije je fiksna vrednost za vse mejne tlake in znaša 40 kPa;

-

izmerjene zavorne sile na vsaki osi ekstrapoliramo na najmanjši konstrukcijski tlak P(Aobri);

-

v primeru, da kolesa blokirajo, predeno je doseženih najmanj 30% konstrukcijskega tlaka, oziroma najmanj 200 kPa, kar je manjše, se ekstrapolacija ne izvrši.

Zavorno razmerje obremenjenega vozila se izračunava po naslednjih formulah:

&fbco;binary entityId="b91a93df-eb58-4744-9120-3443647253e9" type="jpg"&fbcc;

8. člen

64. člen se spremeni tako, da se glasi:

"64. člen

1.

Na vozilih z vgrajenim štiritaktnim Ottovim motorjem, katerih izpušni plini se ne čistijo s sodobno napravo za čiščenje izpušnih plinov, kot je tristezni katalizator z lambda regulacijo, se opravlja kontrola izpušnih plinov v naslednjem obsegu:

Pregled tesnosti izpušnega sistema, vizualni pregled sistema za čiščenje izpušnih plinov in njegovih sestavnih delov. Meritev volumske koncentracije ogljikovega monoksida (CO) v izpušnih plinih pri prostem teku motorja ter brez obremenitve motorja.

Koncentracija ogljikovega monoksida (CO) v izpušnih plinih ne sme preseči predpisanih vrednosti.

2.

Na vozilih z vgrajenim s štiritaktnim Ottovim motorjem, katerih izpušni plini se čistijo s sodobno napravo za čiščenje izpušnih plinov, kot je tristezni katalizator z lambda regulacijo, se opravlja kontrola izpušnih plinov v naslednjem obsegu:

Pregled tesnosti izpušnega sistema, vizualni pregled sistema za čiščenje izpušnih plinov in njegovih sestavnih delov.

Meritev volumske koncentracije ogljikovega monoksida (CO) v izpušnih plinih pri prostem teku motorja in pri povišanem prostem teku ter določitev faktorja lambda pri povišanem prostem teku motorja brez obremenitve motorja.

Koncentracija ogljikovega monoksida (CO) v izpušnih plinih ne sme preseči vrednosti, ki jo je podal proizvajalec vozila. V primeru, da referenčnih vrednosti za posamezno vozilo ni na razpolago ter za vozila, ki so bila prvič registrirana oziroma dana v uporabo pred 1. 12. 2003, koncentracija ogljikovega monoksida (CO) v izpušnih plinih ne sme preseči predpisane vrednosti.

Faktor lambda, ki se izračunava po Brettschneiderjevi formuli iz koncentracij ogljikovega monoksida (CO), ogljikovega dioksida (CO(2)), ogljikovodikov (HC) in kisika (O(2)), v izpušnih plinih ne sme preseči območja vrednosti, ki jo je predpisal proizvajalec vozila. V primeru, da referenčnih vrednosti za posamezno vozilo ni na razpolago ter za vozila, ki so bila prvič registrirana oziroma dana v uporabo pred 1. 12. 2003, faktor lambda znaša 1 ±0,03.

V zapisnik o tehničnem pregledu vozila se vpiše izmerjena vrednost ogljikovega monoksida (CO) v prostem teku, pri povišanem prostem teku in lambda faktor ter povišana vrtilna hitrost.

3.

Na vozilih z vgrajenim motorjem s kompresijskim vžigom (dieselskim motorjem) se opravlja kontrola v naslednjem obsegu:

Pregled tesnosti izpušnega sistema, vizualni pregled sistema za čiščenje izpušnih plinov in njegovih sestavnih delov, meritev koeficientov motnosti (k) izpušnih plinov (dimnosti) pri najmanj treh in največ osmih zaporednih pospeševanjih motorja s prostega teka na maksimalno vrtilno hitrost motorja ter brez obremenitve motorja.

Aritmetična srednja vrednost koeficientov motnosti (k) izpušnih plinov (dimnosti), izmerjenih pri zadnjih treh zaporednih pospeševanjih, ne sme preseči vrednosti, ki jo je podal proizvajalec vozila. V primeru, da referenčnih vrednosti za posamezno vozilo ni na razpolago ter za vozila, katerih največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg in so bila prvič registrirana oziroma dana v uporabo pred 1. 12. 2003, dimnost ne sme preseči najvišje predpisane vrednosti.

Za motorna vozila katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg, (tovorna vozila, delovna vozila, vlečna vozila, avtobusi, tovorna specialna vozila), ter za preglede vozil po resoluciji CEMT, dimnost ne sme preseči vrednosti, ki jo je podal proizvajalec vozila. Kolikor te vrednosti niso na voljo, koeficient motnosti ne sme preseči predpisanih vrednosti.

Pasovna širina posameznih koeficientov motnosti (Dk) izpušnih plinov (dimnosti) ne sme preseči 0,5 m(na -1). Pasovna širina je definirana kot razlika med največjim in najmanjšim koeficientom motnosti (k) izpušnih plinov, izmerjenim pri zadnjih treh pospeševanjih."

9. člen