Pravilnik o kakovosti breskev in nektarin

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 86-3826/2000, stran 10056 DATUM OBJAVE: 26.9.2000

RS 86-3826/2000

3826. Pravilnik o kakovosti breskev in nektarin

Na podlagi drugega odstavka 37. člena zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z ministrom za zdravstvo

P R A V I L N I K
o kakovosti breskev in nektarin

1. člen

(splošna določba)

Ta pravilnik se uporablja za sorte svežih breskev in nektarin, vzgojene iz rodov Prunus persica Sieb. in Zucc., ki so v prometu.

Ta pravilnik se ne uporablja za breskve in nektarine, namenjene za industrijsko predelavo.

2. člen

(minimalne zahteve)

Breskve in nektarine morajo biti:

nepoškodovane,

zdrave (breskve in nektarine, ki so zaradi pojava gnilobe ali poškodb neprimerne za uživanje, morajo biti izločene),

čiste (brez vsake vidne tuje snovi),

suhe (brez zunanje vlage),

brez tujega vonja oziroma okusa,

brez škodljivcev in brez poškodb, ki bi jih povzročili škodljivci,

ustrezno razvite in zrele, da lahko prenesejo prevoz in rokovanje.

3. člen

(razredi)

Breskve in nektarine se uvrščajo v tri razrede:

razred ekstra,

razred I in

razred II.

4. člen

(razred ekstra)

V razred ekstra se uvrstijo breskve in nektarine odlične kakovosti, ki poleg minimalnih zahtev iz 2. člena tega pravilnika izpolnjujejo še naslednje zahteve:

oblika, razvitost in obarvanost morajo biti sortno značilne, dovoljene so le razlike, ki so rezultat specifičnosti pridelovalnega področja,

meso mora biti popolnoma zdravo,

biti morajo brez pomanjkljivosti, razen neznatnih površinskih pomanjkljivosti, ki ne vplivajo na kakovost, skladiščno sposobnost in splošni izgled breskev in nektarin oziroma vsebino pakiranja,

velikost in izenačenost morata biti v okviru zahtev za razred ekstra.

5. člen

(razred I)

V razred I se uvrstijo breskve in nektarine dobre kakovosti, ki poleg minimalnih zahtev iz 2. člena izpolnjujejo še naslednje zahteve:

oblika, razvitost in obarvanost morajo biti sortno značilne, dovoljene so le razlike, ki so rezultat specifičnosti pridelovalnega področja,