Uredba o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in...

87. Uredba o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja

Na podlagi petega odstavka 46. člena in četrtega odstavka 38. člena zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina uredbe)

S to uredbo se določajo nosilci načrtovanja, vsebina, merila za izdelavo in način izdelave načrtov zaščite in reševanja ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine in okolja ob naravnih in drugih nesrečah (v nadaljnjem besedilu: načrt zaščite in reševanja ali načrt).

2. člen

(vsebina načrtov)

Načrt zaščite in reševanja je razčlenjena zamisel zaščite, reševanja in pomoči ob naravni ali drugi nesreči (v nadaljnjem besedilu: nesreča). Z načrtom se določijo pristojnosti in naloge izvajalcev načrta pri zagotavljanju zaščite, reševanja in pomoči.

Načrti zaščite in reševanja temeljijo na ocenah ogroženosti in predlogih za zaščito, reševanje in pomoč, ki izhajajo iz teh ocen, ter razpoložljivih silah in sredstvih za zaščito, reševanje in pomoč.

Načrti zaščite in reševanja se izdelajo za vsako vrsto nesreče posebej.

II. NOSILCI NAČRTOVANJA

3. člen

(nosilci načrtovanja)

Načrte zaščite in reševanja izdelajo:

-

država,

-

občine,

-

gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije (v nadaljnjem besedilu: organizacije).

Organizacije, ki so dolžne izdelati načrte zaščite in reševanja v skladu s to uredbo, morajo v svojih načrtih razčleniti ukrepanje na območju organizacije. Če nesreča v organizaciji lahko ogrozi tudi ljudi, živali, premoženje, kulturno dediščino ali okolje zunaj območja organizacije, se skladno z oceno ogroženosti izdelajo tudi občinski ali državni načrti.

Načrti zaščite in reševanja za posamezno vrsto nesreče, ki jih izdela več nosilcev načrtovanja na določenem območju, morajo biti medsebojno usklajeni.

Če načrt zaščite in reševanja za posamezno vrsto nesreče izdeluje več nosilcev načrtovanja na območju ene ali več občin, regije ali države, se določi temeljni načrt. Temeljni načrt je praviloma občinski ali državni. S temeljnim načrtom morajo biti usklajeni načrti vseh nosilcev načrtovanja.

4. člen

(državni načrti)

Državne načrte zaščite in reševanja izdela Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje v sodelovanju z ministrstvi in drugimi državnimi organi ter ustreznimi strokovnimi organizacijami.

Državni načrti se izdelajo za ukrepanje ob potresu, poplavi, letalski in železniški nesreči, nesreči na morju, nesrečah z nevarnimi snovmi, vključno z nesrečami z viri ionizirajočega sevanja, ob drugih nesrečah, ki bi lahko prizadele večji del države oziroma povzročile obsežne posledice ter v vojni.

Državni načrti zaščite in reševanja se podrobneje razčlenijo na ravni regije. Na ravni regije se kot državni načrti izdelajo tudi načrti za tiste nesreče, ki bi lahko prizadele večji del območja regije. Območja regij se določijo s predpisi o organizaciji Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje in predpisi o organizaciji opazovanja, obveščanja in alarmiranja.

5. člen

(občinski načrti)

Občinske načrte zaščite in reševanja izdela organ občine, ki ga določi župan. Izdela jih v sodelovanju z drugimi organi in službami občine, organi in službami za zaščito, reševanje in pomoč, organiziranimi na občinski ravni, ter zunanjimi strokovnimi organizacijami.

Občinski načrti se izdelajo za vse vrste nesreč, ki lahko prizadenejo občino.

6. člen

(načrti organizacij)

Načrte zaščite in reševanja morajo izdelati organizacije, ki:

-

v delovnem procesu uporabljajo, proizvajajo, prevažajo ali skladiščijo nevarne snovi, nafto in njene derivate ter energetske pline ali opravljajo dejavnost oziroma upravljajo sredstva za delo, ki pomenijo nevarnost za nastanek nesreče; za nesreče, ki jih lahko povzročijo s svojo dejavnostjo,

-

upravljajo velike infrastrukturne in druge sisteme; za nesreče, ki jih lahko povzročijo zaradi motenj v delovanju ali zaradi opustitve dejavnosti.

Župan lahko odloči, da načrte zaščite in reševanja za določene vrste nesreč poleg organizacij iz prejšnjega odstavka izdelajo tudi druge organizacije. V občinskem načrtu se določijo zaščitni ukrepi, za izvajanje katerih morajo organizacije s področja vzgoje in izobraževanja, zdravstvenega varstva, otroškega in invalidskega varstva, nege starejših občanov ter varstva kulturne dediščine izdelati svoje načrte zaradi povečane ogroženosti.

Organ upravljanja organizacije je odgovoren za pripravo, stanje in izvajanje načrtov zaščite in reševanja. Pri izdelavi načrtov za primer nesreč z nevarnimi snovmi morajo sodelovati notranje organizacijske enote in službe, zaposleni ter po potrebi zunanje strokovne organizacije.

Merila za določitev organizacij iz prvega odstavka tega člena so v dodatku, ki je sestavni del te uredbe.

7. člen

(skrbnik načrta)

Nosilci načrtovanja iz 4., 5. in 6. člena za vsak načrt določijo skrbnika načrta zaščite in reševanja, ki sodeluje z drugimi organi, pristojnimi za izdelavo tistih načrtov zaščite in reševanja, ki morajo biti usklajeni z državnim ali občinskim načrtom oziroma načrtom organizacije.

III. VSEBINA IN IZDELAVA NAČRTOV ZAŠČITE IN REŠEVANJA

8. člen

(vsebina načrta)

Načrt zaščite in reševanja obsega načrt in dodatke ter priloge k načrtu.

Z načrtom se opredelijo:

-

nesreča, za katero je izdelan načrt,

-

obseg načrtovanja,

-

koncept zaščite, reševanja in pomoči ob nesreči, za katero je izdelan načrt,

-

potrebne sile in sredstva ter razpoložljivi viri,

-

organizacija in izvedba opazovanja, obveščanja in alarmiranja,

-

aktiviranje sil in sredstev,