Pravilnik o tehničnih zahtevah za gradnjo in obratovanje...

4717. Pravilnik o tehničnih zahtevah za gradnjo in obratovanje postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi

Na podlagi 126. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 79/99, 8/00 – popr., 52/02 – ZJA, 110/02 – ZGO-1, 20/03 – odl. US in 51/04), drugega odstavka 10. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02, 97/03 – odl. US, 41/04 – ZVO-1, 45704 – ZVZP-A, 47/04 in 62/04 odl. US) in 27. člena v zvezi s 23. členom Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93, in 87/01 in 110/02 – ZGO-1) izdaja minister za okolje, prostor in energijo

P R A V I L N I K o tehničnih zahtevah za gradnjo in obratovanje postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta pravilnik določa minimalne tehnične zahteve za izgradnjo in zagotavljanje ljudem varnega in zdravju ter okolju neškodljivega delovanja postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi.

2. člen

Za rezervoarje tekočih in plinastih goriv veljajo glede projektiranja, konstrukcije, opreme in označevanja določbe veljavnih predpisov, če ta pravilnik ne določa drugače.

3. člen

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:

1.

Postaja za oskrbo cestnih motornih vozil z gorivi (v nadaljnjem besedilu: bencinski servis) je zemljišče, opremljeno z ustreznimi nepremičnimi rezervoarji, točilnimi napravami za goriva ter pripadajočo tehnološko napeljavo, objektom za zaposleno osebje in drugimi spremljajočimi objekti, in je namenjeno oskrbi cestnih vozil s tekočimi gorivi in utekočinjenim naftnim plinom ter oskrbi gospodinjstev s kurilnim oljem in utekočinjenim naftnim plinom. Bencinski servis v smislu tega pravilnika je namenjen javni uporabi.

2.

Drugi spremljajoči objekti v smislu tega pravilnika so objekti za:

-

skladiščenje in prodajo jeklenk utekočinjenega naftnega plina za gospodinjsko uporabo,

-

pranje vozil,

-

hitri servis vozil,

-

gostinstvo,

-

prodajo blaga široke potrošnje,

-

opravljanje drugih dejavnosti, ki ne povečujejo požarnega tveganja.

3.

Goriva po tem pravilniku so motorni bencin, dizelsko gorivo, kurilno olje za gospodinjstva (ekstra lahko kurilno olje), utekočinjen naftni plin (UNP) ter biogoriva in mešanice z biogorivi.

4.

Interni servis za točenje goriv je bencinski servis, namenjen izključno oskrbi lastnega parka vozil in strojev z dizelskim gorivom in ni namenjen javni uporabi.

5.

Točilna naprava je naprava za točenje goriva, ki je pritrjena na tla. Vsi sestavni deli so obdani s skupnim zaščitnim ohišjem, ki ga pri uporabi ni potrebno odpirati.

6.

Črpalno-merilna naprava za razvoz goriva je fiksno postavljena naprava, pritrjena na tla ali rezervoar. Njena črpalna in merilna enota je obdana z zaščitnim ohišjem, ki ga je za odjem goriva potrebno odpreti.

7.

Območje delovanja točilnih naprav obsega vodoravno površino, ki jo v delovni višini opiše za 1,0 m povečan doseg gibke cevi s točilno pipo in sega do tal, kot je določeno s sliko 1, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika.

8.

Območje delovanja naprav za polnjenje rezervoarjev obsega vodoravno površino, v liniji polnilne cevi med priključkom na avtocisterni in priključkom za polnjenje rezervoarjev in je bočno omejena do razdalje 2,5 m okoli polnilne cevi, kot je določeno s sliko 2, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika.

9.

Bencinski servis brez osebja je bencinski servis, pri katerem točilne naprave aktivirajo in uporabljajo uporabniki brez prisotnosti prodajnega osebja na bencinskem servisu. Nadzor bencinskega servisa se izvaja daljinsko s pomočjo video kamer in naprav za alarmiranje iz stalno zasedenega kontrolnega centra, ki ima možnost medsebojne komunikacije in posredovanja.

10.

Zaprt sistem pretakanja je sistem pretakanja goriv, pri katerem se:

-

pri polnjenju rezervoarjev bencinskega servisa hlapi goriv iz rezervoarjev po posebni cevi vračajo v avtocisterno,

-

pri točenju goriv skupine I, II ali III v rezervoarje vozil hlapi goriv iz rezervoarjev vozil preko posebne izvedbe točilnih pip s pomočjo vakuumskih črpalk posesajo in vrnejo v rezervoarje bencinskega servisa.

11.

Plamenišče je najnižja temperatura, pri kateri (pri predpisanih pogojih) izhlapi oziroma izpari tekočina v zadostni količini, da nastane nad tekočino eksplozijska zmes hlapov oziroma par z zrakom, ki je sposobna trenutnega vžiga pri vnosu zadosti močnega vira vžiga.

12.

Cone nevarnosti na bencinskih servisih so območja, kjer lahko nastajajo zaradi lokalnih ali obratovalnih razmer eksplozijsko nevarne koncentracije vnetljivih plinov oziroma hlapov ali megle goriv z zrakom. Ta območja so glede na verjetnost in čas prisotnosti eksplozivne atmosfere razdeljena v cone 0, 1 ali 2. Navedena eksplozijsko ogrožena območja so lahko trajna ali občasna.

13.

Cona 0 je prostor, v katerem je eksplozivna atmosfera, sestavljena iz zmesi zraka in vnetljivih snovi v obliki plina, hlapov ali megle prisotna stalno, za daljša obdobja ali pogosto.

14.

Cona 1 je prostor, v katerem lahko pri normalnem delovanju občasno nastane eksplozivna atmosfera, sestavljena iz zmesi zraka in vnetljivih snovi v obliki plina, hlapov ali megle. Normalno delovanje pomeni razmere, v katerih se naprave uporabljajo v okviru načrtovanih parametrov.

15.

Cona 2 je prostor, v katerem se pri normalnem delovanju eksplozivna atmosfera, sestavljena iz zmesi zraka in vnetljivih snovi v obliki plina, hlapov ali megle ne pojavi, če pa se že, se pojavi le za kratek čas.

16.

Spodnja meja eksplozivnosti je koncentracija vnetljivega plina ali hlapov oziroma par vnetljive tekočine z zrakom, pod katero atmosfera ni eksplozivna.

17.

Zgornja meja eksplozivnosti je koncentracija vnetljivega plina ali hlapov oziroma par vnetljive tekočine z zrakom, nad katero atmosfera ni eksplozivna.

18.

Zelo lahko vnetljive tekočine (skupina I) so tekočine, ki imajo plamenišče pod 0 °C in vrelišče pod ali enako 35 °C.

19.

Lahko vnetljive tekočine (skupina II) so tekočine, ki imajo plamenišče pod 21 °C in vrelišče nad 35 °C.

20.

Vnetljive tekočine (skupina III) so tekočine, ki imajo plamenišče med 21 °C in 55 °C ter vrelišče nad 35 °C.

21.

Dizelsko gorivo in ekstra lahko kurilno olje štejemo med vnetljive tekočine kljub vrednosti njunih plamenišč.

22.

Centralna polnilna omara je namenjena daljinskemu polnjenju podzemnih rezervoarjev. Sestavljena je iz kovinskega ohišja s pokrovom, ki ga je možno zakleniti, ter fiksnih priključkov rezervoarjev.

23.

Protilomni ventil je ventil, ki ločuje posamezne dele naprave (rezervoarje ali cevovode), s tem, da zapre pretok goriva, če se pojavi lom pred njim, in se ne šteje za zaporni element.

24.

Armature so elementi napeljav za pretok plinov ali tekočin in so namenjeni za krmiljenje oziroma varovanje naprav.

25.

Blodeči (izravnalni) tokovi nastopajo zaradi povratnih tokov v bližini postrojenj, ki uporabljajo enosmerno energijo, zaradi tokov napak v električnem omrežju, zaradi induciranih tokov v bližini električnih postrojenj z velikimi tokovi ali visokimi frekvencami in zaradi praznilnih tokov strel.

26.

Plamenska zapora je naprava, ki preprečuje prehod plamena v rezervoarje in druge dele sistema za pretakanje in skladiščenje tekočih goriv.

27.

Dihalni ventil je naprava, ki preprečuje nastanek nevarnih podtlakov ali nadtlakov v rezervoarju pri najvišjih polnilnih volumskih pretokih, kot tudi pri največjih temperaturnih nihanjih v rezervoarju.

28.

Tehnološka kanalizacija bencinskega servisa je tisti del kanalizacije bencinskega servisa, ki je namenjen za odtok razlitih goriv. Sestavljena je iz lovilnih rešetk, kanalizacijskih cevi in lovilca olj.

29.

Lovilni bazen je tako zgrajena posoda, da zajame vso izteklo gorivo iz rezervoarja. Izdelan mora biti iz za gorivo neprepustnega materiala in ne sme imeti vgrajenega odtoka.

30.

Lovilni jašek ploščadi je zgrajena posoda brez odtoka in mora imeti tako prostornino, da lahko zajame vso izteklo gorivo do zaprtja zapornega ventila na avtocisterni. Pred vsakim pretakanjem goriva iz avtocisterne v rezervoar mora odgovorna oseba preveriti, če je lovilni jašek prazen. Pretakanje goriva se ne sme izvajati, če lovilni jašek ni prazen.

31.

Video nadzor rezervoarja po tem pravilniku pomeni periodični pregled notranje površine rezervoarja s kamero skozi kontrolno odprtino.

II. LOKACIJA BENCINSKEGA SERVISA

4. člen

Lokacija za postavitev bencinskega servisa mora biti takšna, da je nevarnost požara in eksplozije, ki bi ogrožala življenje in zdravje ljudi ter lastnino na bencinskem servisu ter v njegovi okolici, glede na izbrano tehnologijo zmanjšana na najnižjo možno raven.

5. člen

Postavitev bencinskega servisa mora biti takšna, da v primeru nevarnosti požara ali eksplozije omogoča vsem ljudem varen in hiter umik iz nevarnih področij.

6. člen

Uvoz na bencinski servis in izvoz z bencinskega servisa morata biti takšna, da omogočata preglednost in varno vključevanje in izključevanje iz prometa skladno s predpisi o varnosti v cestnem prometu.

7. člen

Na zemljišču bencinskega servisa so lahko na predpisanih razdaljah glede na cone nevarnosti postavljeni še drugi spremljajoči objekti.

8. člen

Bencinski servis mora biti ločen od javne ceste z zaščitnim pasom. Minimalna širina zaščitnega pasu je 0,5 m in mora varovati nevarna območja bencinskega servisa pred naleti vozil po celotni dolžini.

9. člen

Promet na območjih delovanja točilnih naprav bencinskega servisa mora biti enosmeren.

10. člen

Površine bencinskega servisa na območju delovanja točilnih naprav in naprav za polnjenje rezervoarjev morajo biti vodoravne. Dovoljen je naklon do 2%.

11. člen

Površine bencinskega servisa na območju delovanja točilnih naprav in naprav za polnjenje rezervoarjev morajo biti tesnjene, odporne proti delovanju goriv in mehanskih obremenitev ter zadostno elektrostatično prevodne. Njihova velikost mora biti enaka ali večja od območja delovanja naprave za polnjenje rezervoarjev oziroma večja od združenih območij delovanja točilnih avtomatov. Izdelane morajo biti kot lovilne sklede z odvodom v lovilec olj.

12. člen

Bencinski servis mora biti oddaljen vsaj 30 m od vhodov v objekte izven bencinskega servisa, v katerih se nahaja več kot 50 ljudi, merjeno od najbližjega vira nevarnosti, kot so točilne naprave, centralna polnilna omara, nadzemni rezervoarji, črpalno-merilne naprave za razvoz goriva in skladišče jeklenk utekočinjenega naftnega plina.

13. člen

Vozni radiji morajo biti projektirani in izdelani tako, da je brez dodatnega manevriranja omogočena normalna vožnja vozil na, po in z bencinskega servisa.

14. člen

Razdalja med prometnimi otoki s točilnimi napravami mora omogočati varen in neoviran izvoz vozil. Razdalja med zaporednimi prometnimi otoki mora znašati vsaj 5,0 m. Razdalja med vzporednimi prometnimi otoki mora znašati vsaj 6,0 m.

15. člen

Vhodi ali druge odprtine objekta za zaposleno osebje bencinskega servisa morajo biti vsaj 1,0 m oddaljene od vozila, ki se oskrbuje s tekočim gorivom. Točilna naprava mora biti postavljena v oddaljenosti vsaj 2,0 m od vhoda ali drugih odprtin objekta za zaposleno osebje. Točilna naprava, ki je postavljena na navedeni minimalni razdalji, mora biti obrnjena tako, da so točilne cevi in točilne pipe na strani, ki je bolj oddaljena od vhoda ali drugih odprtin. Objekt za zaposleno osebje bencinskega servisa mora imeti požarni izhod na zadnji strani objekta.

16. člen

Centralna polnilna omara rezervoarjev mora biti postavljena na takem mestu, da je omogočeno varovanje avtocisterne pred naleti vozil, ki vozijo po prometnih površinah bencinskega servisa. V primeru nastanka požara mora biti avtocisterni omogočen neoviran umik na javno cesto.

17. člen

Pokrovi jaškov električnih napeljav in javne kanalizacije v conah nevarnosti morajo biti plinotesni ali pa morajo biti jaški zasuti s peskom.

18. člen

Zaščita točilnih naprav pred naleti vozil je zadostna, če točilne naprave varujejo robniki, odrivači, odbojniki ali podobni zaščitni elementi, visoki najmanj 0,15 m. Točilne naprave morajo biti od roba zaščitnih elementov bočno zamaknjene vsaj 0,20 m, kot je določeno s sliko 3, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika.

19. člen

(1)

Jeklenke z do 10 kg utekočinjenega naftnega plina se morajo skladiščiti v posebnih objektih bencinskega servisa. Skladišče jeklenk s kapaciteto do 3000 kg utekočinjenega naftnega plina, ki je izdelano kot montažni objekt s stenami iz kovinske mreže ali pločevine, mora biti oddaljeno od parcelne meje vsaj 5,0 m.

(2)

Zidani objekt skladišča jeklenk utekočinjenega plina s kapaciteto do 3000 kg utekočinjenega naftnega plina, katerega stene so požarno odporne REI 120, in ki ima odprtino obrnjeno od parcelne meje ter ima lahko streho, mora biti od parcelne meje oddaljen vsaj 1,5 m. Cona nevarnosti ne sme segati preko parcelne meje bencinskega servisa.

III. REZERVOARJI IN TOČILNE NAPRAVE ZA TEKOČA GORIVA

20. člen

Na bencinskem servisu se sme skladiščiti največ 300 m3 tekočih goriv. V tej količini je lahko največ 150 m3 goriv skupine I, II ali III.

21. člen

Goriva so na bencinskem servisu lahko skladiščena v podzemnih ali nadzemnih rezervoarjih.

22. člen

(1)

Polnjenje skladiščnih rezervoarjev bencinskega servisa iz avtocistern hkrati s točenjem goriva v rezervoarje vozil je možno pod pogoji, da:

-

prometne površine bencinskega servisa omogočajo istočasno točenje goriv v skladiščne rezervoarje in v rezervoarje vozil,

-

prometne površine bencinskega servisa omogočajo nemoten promet in umik vozil ter dostop gasilnih vozil v primeru požara,

-

je možno okoli priključkov avtocistern za pretakanje goriva zavarovati petmetrski varovalni pas, v katerega je med pretakanjem prepovedan dostop vozilom in nepooblaščenim osebam,

-

je varovalni pas ograjen s prenosnimi zaprekami in označen z dobro vidnimi znaki za prepoved ter z opozorilnimi znaki ali napisi, ki opozarjajo na nevarnosti.

(2)

Varovalni pas je možno zmanjšati na polovično razdaljo, če je zavarovan s požarno odpornim zidom REI 120 velikosti, ki ustreza definirani coni nevarnosti.

(3)

Polnjenje podzemnih rezervoarjev iz avtocistern se mora izvajati pri zaprtem bencinskem servisu, če niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega člena. Polnjenje podzemnih rezervoarjev iz avtocistern se lahko ne glede na pogoje iz prvega odstavka tega člena izvaja tudi izven obratovalnega časa bencinskega servisa.

23. člen

Podzemni rezervoarji morajo biti z vseh strani prekriti z zemljo debeline vsaj 0,8 m. Če je nad rezervoarji vozna površina, morajo biti podzemni rezervoarji za tekoča goriva zavarovani z ustrezno razbremenilno konstrukcijo.

24. člen

Podzemni rezervoarji morajo biti medsebojno oddaljeni vsaj 0,4 m.

25. člen

Podzemni rezervoarji morajo biti od objektov in od parcelne meje oddaljeni vsaj 1,0 m, merjeno od gabarita rezervoarja.

26. člen

Podzemni rezervoarji morajo biti oddaljeni vsaj 1,0 m od vodov javne infrastrukture. Vodi javne infrastrukture so: plinovod, vodovod, kanalizacijski vod, telekomunikacijski in električni kabli.

27. člen

Podzemni rezervoarji morajo biti postavljeni na nosilno ležišče in zavarovani pred izplavanjem zaradi morebitnega vzgona talne vode.

28. člen

Podzemni rezervoarji morajo biti zaščitno električno izolirani. Obdani morajo biti z vsaj 0,15 m debelim slojem finega materiala, ki ščiti izolacijo rezervoarja pred mehanskimi poškodbami.

29. člen

Jaški podzemnih rezervoarjev morajo biti za goriva neprepustni tako, da je mogoče zajeti, ugotoviti in odstraniti že majhna razlitja goriv.

30. člen

Jaški podzemnih rezervoarjev ne smejo biti znotraj con nevarnosti naprav z utekočinjenim naftnim plinom.

31. člen

Jaški podzemnih rezervoarjev s kurilnim oljem ne smejo biti:

-

v območju delovanja točilnih naprav za goriva skupine I, II in III,

-

v območju delovanja naprav za polnjenje skladiščnih rezervoarjev,

-

znotraj vseh ostalih con nevarnosti bencinskega servisa.

32. člen

Na notranji strani pokrova jaška podzemnega rezervoarja mora biti vidna oznaka vrste goriva, ki se skladišči v rezervoarju. Pokrov jaška mora imeti ključavnico ali drug mehanizem za zaklepanje ter varovalo pred padcem.

33. člen

Podzemni rezervoar mora imeti dvojno steno in mora biti opremljen s kontrolno napravo, ki z zvočnim in svetlobnim signalom opozori, da rezervoar ne tesni. Za rezervoar z dvojno steno in s prostornino do 100 m3 lovilni bazen ni potreben.

34. člen

Pri podzemnem rezervoarju so priključni nastavki lahko nameščeni samo na dostopnem delu temena rezervoarja oziroma na pokrovu vstopne odprtine rezervoarja.

35. člen

Polnjenje podzemnih rezervoarjev z gorivi skupine I, II in III se lahko izvaja samo z uporabo preko centralne polnilne omare.

36. člen

Priključki gibkih polnilnih cevi na priključke stalne napeljave bencinskega servisa morajo biti neprepustni. Priključki morajo biti izven časa polnjenja zaprti s pokrovi, ki zagotavljajo popolno tesnost. Priključki morajo biti iz neiskrečih materialov. Vsi priključki morajo biti zavarovani pred nepooblaščenim dostopom.

37. člen

Vsi rezervoarji morajo imeti vgrajena varovala pred prepolnitvijo. Varovala dovoljujejo prost pretok goriv do nivojev, ki ustrezajo 95 vol % prostornine rezervoarja in popolnoma zaprejo dotok goriv pri dosegu nivoja, ki ustreza 97 vol % prostornine rezervoarja. Obstajati mora možnost, da gorivo iz polnilne cevi odteče v rezervoar kljub popolnoma zaprtemu varovalu pred prepolnitvijo.

38. člen

Rezervoarji morajo imeti vstopno ali kontrolno odprtino za vstop v rezervoar oziroma njegov pregled. Vstopne odprtine morajo imeti svetel premer 600 mm. Kontrolna odprtina za video nadzor notranjosti rezervoarja mora imeti svetli premer vsaj 120 mm. Kontrolne odprtine za video nadzor notranjosti rezervoarja morajo biti na razdaljah 2,0 m.

39. člen

Podzemni cevovodi za pretakanje goriva morajo biti iz za goriva neprepustnega materiala, zaščiteni pred korozijo in brez razstavljivih zvez. Položeni morajo biti 0,8 m pod površino zemljišča. Pred mehanskimi poškodbami morajo biti zavarovani z 0,15 m debelo plastjo finega materiala.

40. člen

(1)

Na bencinskem servisu se lahko skladiščijo tekoča goriva v nadzemnih rezervoarjih z dvema stenama, ki se vgradijo v popolnoma zaprta ohišja. Rezervoarji morajo biti opremljeni s kontrolnimi napravami, ki z zvočnimi in svetlobnimi signali opozorijo na iztekanje skladiščene tekočine zaradi netesnosti rezervoarjev.

(2)

Največja dovoljena kapaciteta rezervoarja za posamezno vrsto goriva znaša 50 m3. Od objektov, kjer se nahajajo ljudje in sosednjih zemljišč, morajo biti oddaljeni vsaj 5,0 m. Če so sosednji objekti objekti s povečano požarno obremenitvijo (>1000 MJ/m2) ali se v njih nahaja več kot 50 ljudi, je potrebno upoštevati odmike, navedene v predpisih o varstvu pred požarom za tovrstne objekte.

41. člen

Vsak nadzemni rezervoar mora imeti svoje lastno ohišje. Sosednja nadzemna rezervoarja imata lahko skupno steno ohišja. Stene in tla ohišja nadzemnega rezervoarja morajo biti izdelani iz vsaj 0,15 m debelega armiranega betona, ki vzdrži predvideni reducirani tlak eksplozije v rezervoarju.

42. člen

Ohišje nadzemnega rezervoarja mora zagotoviti požarno zaščito rezervoarja. Streha ohišja mora biti izdelana iz lahkega materiala, da deluje kot odprtina za sprostitev tlaka eksplozije in preprečuje nabiranje deževnice v prostoru okoli rezervoarja.

43. člen

Med ohišjem in rezervoarjem mora biti vsaj 0,8 m prostora, da je omogočen nadzor in vzdrževanje rezervoarja ter priključene opreme. Med rezervoarjem in ohišjem mora biti vsaj 0,1 m prostora, če je prostor zasut s peskom. Nadzor zasutega rezervoarja se opravlja na enak način kot nadzor podzemnega rezervoarja.

44. člen

Vse odprtine na nadzemnem rezervoarju morajo biti nad maksimalnim dovoljenim nivojem goriva.

45. člen

(1)

Zaprt prostor okoli rezervoarja mora biti prisilno prezračevan s kapaciteto 0,3 m3/min/m2, vendar ne z manj kot 4 m3/min. Prezračevanje mora biti stalno ali pa ga mora samodejno vklopiti detektor hlapov goriva. V primeru izpada prisilnega prezračevanja se mora samodejno izklopiti sistem za točenje goriva iz tega rezervoarja.

(2)

Odprtine odsesovalnih kanalov morajo biti največ 0,3 m od tal. Prezračevanje se mora vršiti preko strehe.

(3)

Prezračevanje ni potrebno, če je prostor okoli rezervoarja zasut s peskom. Vse armature rezervoarja morajo biti kljub zasutju rezervoarja stalno dostopne.

46. člen

V zračnem prostoru med nadzemnim rezervoarjem in ohišjem mora biti vgrajen senzor za odkrivanje nevarnih koncentracij hlapov goriv, ki pri dosegu 25% spodnje eksplozivne meje sproži zvočni in svetlobni signal na delovnem mestu bencinskega servisa, od koder se opravlja nadzor oziroma v nadzornem centru bencinskega servisa brez osebja.

47. člen

V prostoru z nadzemnim rezervoarjem mora biti vgrajen senzor za prisotnost vode, če je ohišje z rezervoarjem postavljeno na mestu, kjer bi lahko prišlo do vdora vode.

48. člen

Cevne instalacije od nadzemnega rezervoarja do točilnih naprav morajo biti položene pod vozno površino bencinskega servisa.

49. člen

(1)

Nadzemni cevovodi ne smejo imeti razstavljivih zvez med črpalno enoto za pogonsko gorivo in zapornim ventilom, ki ga krmili točilna naprava.

(2)

Nadzemni cevovodi morajo biti zavarovani pred toplotnim sevanjem tako, da temperatura goriva ne more preseči 50 °C.

50. člen

(1)

Ohišje točilne naprave mora vzdržati pričakovane mehanske obremenitve, staranje in vplive ognja. Pokrovi ohišja točilne naprave se smejo odpreti le s pomočjo orodja ali ključa.

(2)

Točilne naprave morajo biti izdelane v skladu z veljavnim standardom za točilne naprave.

51. člen

(1)

Točilne pipe za iztekanje goriv morajo imeti vgrajene avtomatske zaporne ventile za zaustavitev točenja goriv, ko so rezervoarji vozil polni.

(2)

Med gibko cevjo in točilno pipo za iztekanje goriv mora biti vgrajen protilomni ventil.

52. člen

Z vgradnjo plamenskih zapor v vse cevovode s hlapi goriv skupin I, II ali III je potrebno preprečiti vdor plamena v rezervoar in obenem zagotoviti pretok hlapov.

53. člen

Rezervoarji morajo biti opremljeni z napravami, ki preprečujejo nastajanje podtlakov in nadtlakov v notranjosti rezervoarjev.

54. člen