ZDen-B – Zakon o spremembah in dopolnitvah...

3015. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji (ZDen-B)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in drugega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji (ZDen-B)

Razglašam zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji (ZDen-B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 27. julija 1998 in o njem ponovno odločal na seji 16. septembra 1998.

001-22-75/98

Ljubljana, dne 18. septembra 1998.

Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.

Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DENACIONALIZACIJI (ZDen-B)

1. člen

V zakonu o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91, 56/92 – odločba US, 13/93 – odločba US, 31/93, 24/95 – odločba US, 20/97 – odločba US in 23/97 – odločba US) se v 9. členu na koncu drugega odstavka doda besedilo, ki se glasi:

"Prav tako niso upravičenci tiste fizične osebe iz 3., 4. in 5. člena tega zakona, ki so premoženje pridobile od okupacijskih sil ali njihovih organizacij v času druge svetovne vojne."

Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:

"Če je imela fizična oseba iz 3., 4. in 5. člena tega zakona na dan 9. 5. 1945 jugoslovansko državljanstvo, je tuj državljan upravičenec do denacionalizacije le, če je taka pravica na podlagi meddržavne pogodbe priznana tudi slovenskim državljanom v državi, katere državljan je upravičenec."

Na koncu tretjega odstavka, ki postane četrti odstavek, se pika črta in doda naslednje besedilo: ", kar pa ne velja v primerih, ko je bila hkrati z zaplembo premoženja izrečena tudi kazen izgube državljanstva."

2. člen

Za 9. členom se doda nov 9.a člen, ki se glasi:

"9.a člen

Pravna oseba iz 3., 4. in 5. člena tega zakona, ki je vložila zahtevo do 13. 5. 1995, je upravičenec, če je imela v času, ko ji je bilo premoženje podržavljeno, sedež na ozemlju Republike Slovenije in če je pravna oseba ali njen pravni naslednik ob uveljavitvi tega zakona dne 7. 12. 1991 delovala na območju Republike Slovenije.

Pravno nasledstvo pravnih oseb se presoja po pravu Republike Slovenije."

3. člen

V 10. členu se na koncu drugega odstavka doda stavek, ki se glasi:

"Ali je oseba imela pravico dobiti odškodnino od tuje države, ugotavlja pristojni organ po uradni dolžnosti na podlagi sklenjenih mirovnih pogodb in mednarodnih sporazumov."

Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:

"Odločba, izdana v nasprotju s prejšnjim odstavkom, je nična."

4. člen

V 19. členu se v prvem odstavku na koncu 3. točke podpičje nadomesti z vejico in doda naslednje besedilo: "ali če je fevdalnega izvora;".

Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:

"Šteje se, da bi bili stroški iz 1. točke prvega odstavka tega člena nesorazmerno veliki, če bi bili stroški za nadomestilo nepremičnine za zavezanca za več kot 50% večji od stroškov, ki bi nastali za upravičenca, če bi ta želel podržavljeno nepremičnino nadomestiti z nadomestno in jo usposobiti za namen, za katerega je služila pred podržavljenjem."

5. člen

V 24. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:

"Najemnega razmerja zoper voljo najemojemalca ni mogoče odpovedati dokler najemodajalec najemojemalcu ne povrne vlaganj, s katerimi je bila povečana vrednost nepremičnine. Najemnina za to obdobje ne more biti višja kot je povprečna najemnina za podobno nepremičnino – poslovni prostor na približno isti lokaciji ob upoštevanju stanja nepremičnine pred najemojemalčevimi vlaganji, najemnina za stanovanja pa ne višja kot najemnina, določena upoštevaje določila stanovanjskega zakona."

Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.

6. člen

V 25. členu se za tretjim odstavkom dodajo novi četrti, peti, šesti in sedmi odstavek, ki se glasijo:

"Za bistveno povečanje vrednosti nepremičnine se po tem zakonu šteje povečanje vrednosti nad 30% vrednosti nepremičnine.

Ne glede na določila prvega, drugega in četrtega odstavka tega člena lahko zavezanec ali najemojemalec iz 60. člena tega zakona zahteva od upravičenca iz naslova večvrednosti vrnjene nepremičnine razliko v vrednosti, če ta presega eno polovico prvo objavljenega bruto domačega proizvoda na prebivalca Republike Slovenije v letu pred vložitvijo zahteve za denacionalizacijo.

Če se zavezanec ali najemojemalec in upravičenec ne sporazumejo glede odškodnin, predvidenih v prejšnjih določbah tega člena, lahko upravičenec zahteva, da se mu nepremičnina vrne še pred ugotovitvijo višine povečane vrednosti. V takem primeru odloči organ, ki vodi postopek, o višini odškodnine, ki se plača za razliko v vrednosti, naknadno z dopolnilno odločbo.

Če je do povečanja vrednosti nepremičnine prišlo zaradi vlaganja fizičnih oseb, lahko te, ne glede na omejitve iz prejšnjih odstavkov, zahtevajo povrnitev vlaganj, s katerimi je bila povečana vrednost nepremičnine, v celoti."

7. člen

V 26. členu se dodata nov tretji in četrti odstavek, ki se glasita:

"Za bistveno zmanjšanje vrednosti nepremičnine se po tem zakonu šteje zmanjšanje nad 30% vrednosti nepremičnine. Glede na določbe prejšnjih odstavkov lahko upravičenec zahteva od zavezanca iz naslova manjvrednosti vrnjene nepremičnine razliko v vrednosti, če ta presega eno polovico prvo objavljenega bruto domačega proizvoda na prebivalca Republike Slovenije v letu pred vložitvijo zahteve za denacionalizacijo.

Če se upravičenec in zavezanec iz prejšnjega odstavka ne sporazumeta glede razlike v vrednosti, odloči o zahtevku organ, ki vodi postopek, naknadno z dopolnilno odločbo."

8. člen