Uredba o taksi za obremenjevanje zraka z emisijo...

4530. Uredba o taksi za obremenjevanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida

Na podlagi četrtega odstavka 80. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 44/95 – odl. US, 1/96, 9/99 – odl. US, 56/99, 22/00 in 67/02) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O o taksi za obremenjevanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta uredba določa takso za obremenjevanje zraka (v nadaljnjem besedilu: taksa) z emisijo ogljikovega dioksida (v nadaljnjem besedilu: CO2) v zrak pri zgorevanju goriv ali drugih gorljivih organskih snovi (v nadaljnjem besedilu: taksa), njeno višino, način obračunavanja in plačevanja.

2. člen

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:

1.

Gorivo je organska spojina z vsebnostjo ogljika, vodika, kisika in drugih snovi, v trdnem, tekočem ali plinastem stanju, ki se uporablja za pridobivanje toplote ter za pogon motorjev in turbin.

2.

Gorljive organske snovi so snovi, ki se kot goriva po predpisih o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav uporabljajo v kurilnih napravah ali v industrijskih pečeh. Za gorljive organske snovi se štejejo tudi organski odpadki, ki se sosežigajo v kurilnih napravah in v industrijskih pečeh ali sežigajo v sežigalnicah odpadkov.

3.

Domači premog je premog, ki je pridobljen v premogovnikih na ozemlju Republike Slovenije.

4.

Zavezanec za plačilo takse je oseba, ki z dajanjem v promet uvoženega ali na ozemlju Republike Slovenije proizvedenega goriva posredno povzroči obremenjevanje zraka z emisijo CO2. Zavezanec za plačilo takse je tudi upravljavec kurilne naprave, industrijske peči ali sežigalnice odpadkov, ki s sežiganjem gorljivih organskih snovi obremenjuje zrak z emisijo CO2.

5.

Upravičeni stroški so dodatni stroški nakupa in opremljanja zemljišč, izgradnje ali rekonstrukcije objektov in naprav, nabave opreme, ki so potrebni za doseganje namenov varstva okolja iz 19. člena te uredbe. Upravičeni stroški ne vključujejo gospodarske koristi zaradi povečanja proizvodnih kapacitet.

6.

Ukrepi učinkovite rabe energije so ukrepi uvajanja najboljših dosegljivih tehnologij v industrijskih obratih ali napravah za oskrbo naselij s toploto ali plinom, ki so določeni v tehničnih specifikacijah za tehnologije trajnostnega razvoja in jih za posamezno vrsto industrijskih obratov in kurilnih naprav izdaja v imenu in po pooblastilu Evropske Komisije European IPPC Bureau. Ukrep učinkovite rabe energije je tudi vgradnja opreme v obrat ali napravo iz prejšnjega stavka, če je namenjena energetskemu upravljanju.

7.

Obstoječi večji vir obremenjevanja zraka z emisijo CO2 so objekti in naprave industrijskega obrata ali kurilne naprave za oskrbo naselij s toploto, za katere so njihovi lastniki pridobili dovoljenje za gradnjo pred uveljavitvijo te uredbe.

3. člen

(1)

Taksa se plačuje zaradi uporabe goriv in sežiganja gorljivih organskih snovi in je v celoti prihodek proračuna Republike Slovenije.

(2)

Del vplačane takse je namenski prihodek proračuna Republike Slovenije, in sicer v višini, potrebni za vračilo takse na podlagi popolnih zahtevkov za vračilo, skladno z določbami 18. člena te uredbe.

(3)

Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena se taksa ne plačuje za:

-

uporabo biomase za ogrevanje,

-

uporabo trdnih, tekočih in plinastih goriv, če se pridobivajo iz biomase,

-

uporabo bioplina, če se pridobiva v čistilnih napravah odpadnih voda ali na odlagališčih odpadkov in

-

uporabo predelanih živalskih beljakovin in maščob.

Taksa se ne obračunava in ne plačuje od mineralnih olj in plina za pogonski namen iz točk 1.1, 1.2, 1.3, 1.4, 2.1, 3.1, 4.1 in 6.1 točke 1. člena uredbe o določitvi zneska trošarine za mineralna olja in plin (Uradni list RS, št. 38/01, 47/01, 57/01, 61/01, 81/01, 85/01 in 5/02).

II. OBRAČUNAVANJE, ODMERA IN NAČIN PLAČEVANJA TAKSE

4. člen

Taksa se plačuje v višini, ki znaša:

-

10% osnove za gorljive organske snovi, ki se sežigajo kot nevarni odpadki ter za goriva, ki se rabijo za sežig nevarnih odpadkov v sežigalnicah nevarnih odpadkov,

-

25% osnove za gorljive organske snovi, ki zgorevajo v dogorevalnih napravah za čiščenje odpadnih plinov s sežiganjem, ki ne obratujejo kot samostojna kurilna naprava,

-

50% osnove za gorljive organske snovi, ki se sosežigajo kot odpadki v kurilnih napravah in industrijskih pečeh ali se sežigajo kot odpadki v sežigalnicah odpadkov in

-

100% osnove za zgorevanje drugih goriv.

5. člen

(1)

Podlaga za izračun osnove za obračunavanje takse je enota obremenitve zraka z emisijo CO2 (v nadaljnjem besedilu: enota obremenitve) in je enaka emisiji 1 kg CO2.

(2)

Osnova za takso je seštevek enot obremenitve kupljene količine goriv ali enot obremenitve zgorelih gorljivih organskih snovi.

(3)

Ceno za enoto obremenitve določi Vlada Republike Slovenije.

6. člen

(1)

Zavezanec za plačilo takse za goriva za ogrevanje, ki so trošarinski izdelki po zakonu o trošarinah (v nadaljnjem besedilu: trošarinski zavezanec), takso obračunava in plačuje po postopkih in na način, kot da bi bila trošarina, razen uporabe goriv za ogrevanje za namene, za katere se ne plača trošarina po 55. členu zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 84/98, 52/99, 57/99, 2/01, 33/01, 99/01 in 5/02, v nadaljnjem besedilu: zakon).

(2)

Zavezanec za plačilo takse za druga goriva, ki niso trošarinski izdelki po zakonu (v nadaljnjem besedilu: zavezanec) je uvoznik ali proizvajalec goriv.

7. člen

(1)

Trošarinski zavezanec ali zavezanec ugotavlja seštevek enot obremenitve, za katerega je dolžan plačati takso, na podlagi uvožene oziroma prodane količine goriv.

(2)

Seštevek enot obremenitve iz prejšnjega odstavka se izračuna glede na vrsto goriv na podlagi tabele 1 iz priloge 1, ki je sestavni del te uredbe.

8. člen

(1)

Uvoznik goriv iz 6. člena te uredbe je carinski dolžnik, določen v skladu s carinskimi predpisi.

(2)

Pri uvozu goriv obračunava takso pristojni carinski organ, taksa pa se obračunava in plačuje kot uvozna dajatev v skladu s carinskimi predpisi.

9. člen

(1)

Proizvajalec goriv iz 6. člena te uredbe mora obračunati takso za obdobje koledarskega meseca.

(2)

Proizvajalec goriv mora v svojih evidencah zagotoviti podatke po vrstah goriva, na podlagi katerih obračunava in plačuje takso.

(3)

Na podlagi evidenc iz prejšnjega odstavka sestavi proizvajalec goriv mesečni obračun takse, ki ga mora predložiti davčnemu organu do zadnjega dne naslednjega meseca po poteku meseca, za katerega je sestavil obračun.

(4)

Iz obračuna iz prejšnjega odstavka morajo biti razvidni naslednji podatki: obdobje, za katero se plačuje taksa, količina in vrste goriva, danega v promet, ter zneski obračunane takse.

(5)

Proizvajalec goriv mora davčnemu organu predložiti obračun takse ne glede na to, ali je za obdobje, za katerega predloži obračun, dolžan plačati takso ali ne.

(6)

Proizvajalec goriv mora obračunano takso plačati do zadnjega dne naslednjega meseca po poteku meseca, v katerem je nastala obveznost za obračun takse.

(7)

Proizvajalec goriv mora predložiti davčnemu organu mesečni obračun takse na obrazcu 1 taksa – obr, ki je kot priloga 2 sestavni del te uredbe.

10. člen

(1)

Ne glede na določbe prejšnjega člena proizvajalec domačega premoga ni zavezanec za plačilo takse za obremenjevanje zraka z emisijo CO2, če proda domači premog porabniku, ki ima od ministrstva, pristojnega za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) dovoljenje iz 32. člena te uredbe za s takso neobremenjeno uporabo domačega premoga v termoelektrarni.

(2)

Porabnik mora za nakup domačega premoga, na katerega se nanaša dovoljenje iz prejšnjega odstavka, predložiti zavezancu iz prejšnjega člena poleg dovoljenja tudi pismeno izjavo, s katero potrjuje, da s kupljeno količino domačega premoga še ni presežena letna količina iz dovoljenja.

11. člen

Glede obračunavanja zamudnih obresti, pravnih sredstev, doplačila in povračila takse, postopka prisilne izterjave ter vseh drugih vprašanj postopka, stvarne in krajevne pristojnosti davčnega oziroma carinskega organa se uporabljajo predpisi, ki urejajo davčni postopek in davčno službo oziroma carinski predpisi in predpisi, ki urejajo carinske postopke in carinsko službo.

III. TAKSA ZA UPORABO GORLJIVIH ORGANSKIH SNOVI

12. člen

Zavezanec za plačilo takse za uporabo gorljivih organskih snovi in njihov sosežig v kurilnih napravah in v industrijskih pečeh ter za sežiganje gorljivih organskih snovi v sežigalnicah odpadkov je upravljavec kurilne naprave, industrijske peči ali sežigalnice odpadkov.

13. člen

(1)

Zavezanec za plačilo takse iz prejšnjega člena ugotavlja seštevek enot obremenitve, za katerega je dolžan plačati takso, na podlagi podatkov o letni količini uporabljenih gorljivih organskih snovi ter podatkov iz tabele 1 v prilogi 1 te uredbe. Če gre za gorljivo organsko snov, ki je ni v tabeli 1 priloge 1 te uredbe, določi število enot obremenitve, ki jo povzroča zgorevanje 1 kg gorljive organske snovi, ministrstvo z odločbo o odmeri takse (v nadaljnjem besedilu: odločba).

(2)

Taksa se ne plačuje od enot obremenitve za gorljivo organsko snov, če vsebnost gorljivega ogljika v njej in letna količina sežiga oziroma sosežiga te snovi ne presega vrednosti, ki so navedene v tabeli 2 priloge 1 te uredbe.

14. člen

(1)

Zavezanec za plačilo takse iz 12. člena te uredbe mora pri ministrstvu do 31. marca tekočega leta vložiti napoved za plačilo takse za preteklo leto (v nadaljnjem besedilu: napoved), v kateri navede vse potrebne podatke za odmero takse.

(2)

Če je zavezanec iz prejšnjega odstavka med letom prenehal uporabljati gorljive organske snovi na način, po katerem mora plačevati takso po tej uredbi, mora vložiti napoved v tridesetih dneh po prenehanju uporabe gorljivih organskih snovi.

(3)

Obliko in vsebino napovedi predpiše minister, pristojen za varstvo okolja.

15. člen

(1)

Ministrstvo zavezancu za plačilo takse iz 12. člena te uredbe odmeri takso z odločbo do 31. oktobra tekočega leta za preteklo leto.

(2)

Dokumentacijo, s katero dokazuje resničnost podatkov iz vložene napovedi in pravilnost obračuna osnove za odmero takse, mora zavezanec za plačilo takse iz 12. člena te uredbe hraniti najmanj pet let od dneva pravnomočnosti odločbe.

16. člen

(1)

Zavezanec za plačilo takse iz 12. člena te uredbe plačuje takso med letom v obliki mesečnih akontacij.

(2)

Znesek mesečne akontacije znaša dvanajstino zadnje odmerjene takse, povečano ali zmanjšano, sorazmerno odstotku spremembe cene za enoto obremenitve iz 5. člena te uredbe.

(3)

Znesek mesečne akontacije zavezanca za plačilo takse iz 12. člena te uredbe, kateremu taksa iz prejšnjega odstavka še ni bila odmerjena, znaša dvanajstino predvidenega zneska takse za tekoče leto, ki se izračuna na podlagi podatkov o količini in vrsti gorljivih organskih snovi, osnove za plačilo takse iz 4. člena te uredbe in cene iz prejšnjega odstavka.

(4)

Znesek mesečne akontacije zapade v plačilo vsakega desetega dne v mesecu za pretekli mesec.

(5)

Morebitna razlika med z akontacijo vplačanim zneskom takse in zneskom takse, odmerjenim z odločbo, se zavezancu poračuna pri naslednjih mesečnih akontacijah.

17. člen