ZZZat – Zakon o začasnem zatočišču (ZZZat) |...

1139. Zakon o začasnem zatočišču (ZZZat)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi zakona o začasnem zatočišču (ZZZat)

Razglašam zakon o začasnem zatočišču (ZZZat), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 26. marca 1997.

001-22-28/97

Ljubljana, dne 3. aprila 1997.

Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.

Z A K O N O ZAČASNEM ZATOČIŠČU (ZZZat)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Republika Slovenija daje začasno zatočišče pod pogoji in na način, določen s tem zakonom.

2. člen

Če Vlada Republike Slovenije ugotovi, da so nastale v tuji državi takšne razmere, kot na primer vojna ali njej podobne razmere, okupacija, množične kršitve človekovih pravic in podobno, bo osebam, ki prihajajo iz te države, nudila začasno zatočišče.

Upoštevaje ekonomske in druge zmožnosti Republike Slovenije, razloge nacionalne varnosti, javnega reda in miru in podobno Državni zbor Republike Slovenije na predlog Vlade Republike Slovenije določi število oseb, ki jim bo Republika Slovenija nudila začasno zatočišče, ter pogoje, zaradi katerih je lahko določeno število preseženo.

3. člen

Začasno zatočišče lahko pridobijo osebe, ki so državljani države iz prejšnjega člena tega zakona, in osebe brez državljanstva:

-

in so imele ob nastanku razmer iz prvega odstavka prejšnjega člena v taki državi stalno ali začasno prebivališče ter so zaradi njih neposredno prišle v Republiko Slovenijo,

-

ali pa so bile ob nastanku teh razmer zakonito v Republiki Sloveniji, po preteku zakonitega bivanja pa jim je vrnitev v matično državo začasno onemogočena.

Začasno zatočišče lahko pridobijo tudi osebe, ki so imele ob nastanku razmer iz prvega odstavka prejšnjega člena v tej državi stalno ali začasno prebivališče:

-

in so ožji družinski člani oseb iz prve alinee prejšnjega odstavka ter so skupaj z njimi neposredno prišle v Republiko Slovenijo,

-

ali so ožji družinski člani oseb iz druge alinee prvega odstavka tega člena ter so neposredno prišle v Republiko Slovenijo.

Za ožjega družinskega člana po tem zakonu se štejejo zakonec in mladoletni otroci in starši mladoletnih otrok. Pri mladoletnih otrocih brez staršev, se za ožjega družinskega člana šteje oseba, ki je pooblaščena da skrbi za otroka.

4. člen

Začasnega zatočišča ne more pridobiti oseba, ki:

-

je bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje zoper človečnost in mednarodno pravo,

-

je bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje, za katero je v Republiki Sloveniji predpisana zaporna kazen najmanj tri leta, ki še ni bila izbrisana,

-

ima status begunca ali dovoljenje za bivanje v Republiki Sloveniji,

-

ima status begunca, začasno zatočišče ali dovoljenje za bivanje v tretji državi,

-

je začasno zatočišče v Republiki Sloveniji po tem zakonu že pridobila, pa ji je le-to po njeni volji prenehalo.

5. člen

Začasno zatočišče preneha:

-

kadar prenehajo razmere, zaradi katerih ga je oseba pridobila,

-

če oseba pridobi državljanstvo tretje države,

-

če oseba pridobi status begunca, začasno zatočišče ali dovoljenje za bivanje v tretji državi,

-

če se oseba prostovoljno vrne v matično državo,

-

če oseba pridobi drugačen status v Republiki Sloveniji v skladu z zakonom,

-

z odvzemom.

6. člen

Če se ugotovi eno izmed dejstev, navedenih v 4. členu tega zakona, ko je oseba že pridobila začasno zatočišče, se ji le-to odvzame.

Začasno zatočišče se lahko odvzame tudi:

-

če oseba trikrat ne prijavi bivališča v skladu s 15. členom tega zakona,

-

če opravlja delo v nasprotju s 24. členom tega zakona,

-

če to terjajo razlogi javnega reda ali če oseba zavrača izpolnjevanje odločitev državnih organov.

7. člen

Osebe,

-

ki niso zaprosile za začasno zatočišče,

-

katerih vloga za začasno zatočišče je bila zavržena ali zavrnjena,

-

ki so prišle v Republiko Slovenijo, ko je bilo število določeno v drugem odstavku 2. člena tega zakona, že doseženo,

-

ki so izgubile začasno zatočišče z odvzemom, in katerih takojšnja vrnitev v matično državo ni možna, se namestijo v Prehodni dom Republike Slovenije za tujce.

V Prehodnem domu Republike Slovenije za tujce sta tem osebam zagotovljeni prehrana in nastanitev, gibanje pa jim je lahko omejeno v naslednjih primerih:

-

zaradi preprečevanja širjenja nalezljivih bolezni,

-

če se skušajo izogniti ukrepu prisilne odstranitve iz države,

-

če ogrožajo svoje življenje ali življenje drugih ali povzročajo premoženjsko škodo.

Gibanje se lahko omeji:

-

s prepovedjo gibanja izven prostorov Prehodnega doma Republike Slovenije za tujce ali,

-

s prepovedjo gibanja izven določenega območja.

V odločbi o omejitvi gibanja se lahko odredi tudi kontrola prisotnosti osebe, ki ji je gibanje omejeno, vendar ne več kot dvakrat dnevno.

O omejitvi gibanja odloča Prehodni dom Republike Slovenije za tujce po uradni dolžnosti in po določbah predpisov o upravnem postopku. Omejitev gibanja lahko traja do prenehanja razlogov, vendar najdalj tri mesece. Če so razlogi za omejitev gibanja po tem času še vedno podani, se omejitev lahko podaljša še za tri mesece. Omejitev gibanja iz razlogov preprečevanja širjenja nalezljivih bolezni traja dokler so za to podani razlogi.

Zoper odločbo o omejitvi gibanja je dovoljena pritožba na pristojno sodišče v roku treh dni po njeni vročitvi. Sodišče mora o pritožbi odločiti v roku petih dni.

8. člen

Osebe z začasnim zatočiščem lahko zaprosijo za dovoljenje za začasno prebivanje.

Čas, v katerem se v Republiki Sloveniji osebam daje začasno zatočišče, se ne šteje za bivanje, ki je potrebno za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje tujca po zakonu o tujcih in tudi ne za prebivanje, predpisano za pridobitev državljanstva Republike Slovenije.