Sklep o izračunu kapitala borznoposredniških družb |...

5267. Sklep o izračunu kapitala borznoposredniških družb

Na podlagi 194. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 67/07) v zvezi z 2. točko 129. člena in 194. členom Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06) Agencija za trg vrednostnih papirjev izdaja

S K L E P o izračunu kapitala borznoposredniških družb

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina sklepa)

(1)

Ta sklep podrobneje določa sestavine in lastnosti, razmerja in omejitve ter odbitne postavke pri izračunu kapitala borznoposredniške družbe in opredeljuje minimalni kapital borznoposredniške družbe.

(2)

Podlago za izračun kapitala in minimalnega kapitala borznoposredniške družbe predstavljajo računovodski izkazi borznoposredniške družbe, ki so sestavljeni skladno s Sklepom o poslovnih knjigah in letnih poročilih borznoposredniških družb (Uradni list RS, št. 106/07).

(3)

Kadar se ta sklep sklicuje na določbe drugih predpisov, se te določbe uporabljajo v njihovem vsakokrat veljavnem besedilu.

2. člen

(opredelitev pojmov)

(1)

Pojmi, uporabljeni v tem sklepu, imajo enak pomen kot v določbah Zakona o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 67/07; v nadaljevanju: ZTFI), kot na primer:

(a)

zavarovalnica, pozavarovalnica in družba za upravljanje v prvem odstavku 5. člena,

(b)

kreditna institucija v drugem odstavku 5. člena,

(c)

finančna institucija v drugem odstavku 5. člena,

(d)

pokojninska družba v prvem odstavku 5. člena,

(e)

zavarovalni holding v petem odstavku 5. člena,

(f)

kvalificirani delež v drugem odstavku 5. člena,

(g)

udeležba v drugem odstavku 5. člena.

(2)

Za namen tega sklepa "uprava borznoposredniške družbe" pomeni upravo v dvotirnem sistemu upravljanja borznoposredniške družbe oziroma izvršne direktorje upravnega odbora v enotirnem sistemu upravljanja borznoposredniške družbe.

3. člen

(kapital)

(1)

Kapital borznoposredniške družbe se glede na svoje lastnosti in v tem sklepu zahtevane pogoje deli na tri kategorije:

(a)

temeljni kapital,

(b)

dodatni kapital I,

(c)

dodatni kapital II.

(2)

Kapital borznoposredniške družbe se izračuna kot vsota temeljnega kapitala, dodatnega kapitala I in dodatnega kapitala II, pri čemer je treba v skladu s tem sklepom upoštevati:

(a)

odbitne postavke, ki se odštevajo od posameznih kategorij kapitala,

(b)

razmerja med posameznimi kategorijami oziroma sestavinami kapitala,

(c)

namen posameznih kategorij kapitala.

(3)

Za borznoposredniško družbo, ki je organizirana kot družba z omejeno odgovornostjo, se v zvezi s poslovnimi deleži smiselno uporabljajo pravila za izračun kapitala, ki veljajo za delnice.

4. člen

(minimalni kapital)

(1)

Kapital borznoposredniške družbe mora vedno dosegati ali presegati višjo od vrednosti:

(a)

minimalnega zneska osnovnega kapitala v skladu s 152. in 153. členom ZTFI,

(b)

seštevka kapitalskih zahtev po prvem odstavku 193. člena ZTFI v zvezi s prvim odstavkom 136. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06; v nadaljevanju: ZBan-1).

5. člen

(uporaba kapitala in razmerja ter omejitve med posameznimi sestavinami kapitala)

(1)

Temeljni kapital in dodatni kapital I se lahko uporabita za izpolnjevanje kapitalskih zahtev za kreditna, operativna ter tržna tveganja. Dodatni kapital II se lahko uporabi samo za izpolnjevanje kapitalskih zahtev za tržna tveganja, razen kapitalskih zahtev za tveganje poravnave in kreditno tveganje nasprotne stranke.

(2)

Borznoposredniška družba mora stalno izpolnjevati naslednja razmerja in omejitve med posameznimi sestavinami kapitala:

(a)

dodatni kapital I ne sme presegati zneska temeljnega kapitala,

(b)

vsota navadnih delnic in kapitalskih rezerv, povezanih z navadnimi delnicami, ter postavk rezerv in zadržanih dobičkov iz 8. člena tega sklepa, zmanjšana za odbitne postavke temeljnega kapitala iz 12. člena tega sklepa, mora biti večja od vsote preostalih sestavin temeljnega kapitala,

(c)

vsota prednostnih kumulativnih delnic s fiksnim donosom in podrejenega dolga, ki se vključuje v dodatni kapital I, ne sme presegati 50% temeljnega kapitala,

(d)

vsota postavk iz točk (a) in (b) 8. člena, zmanjšana za odbitne postavke iz 12. člena tega sklepa, mora vedno zadostovati za pokrivanje najmanj polovice (50%) zneska kapitalskih zahtev iz točke (b) 4. člena tega sklepa,

(e)

vsota podrejenega dolga, ki se vključuje v dodatni kapital II, ne sme presegati 150% zneska temeljnega kapitala, zmanjšanega za odbitne postavke iz 22. člena tega sklepa, ki ni bil porabljen za pokrivanje kapitalskih zahtev za kreditno tveganje, operativno tveganje, tveganje poravnave in kreditno tveganje nasprotne stranke (v nadaljevanju: prosti temeljni kapital),

(f)

borznoposredniška družba lahko omejitev iz točke (e) tega odstavka tudi presega, vendar le, če vsota dodatnega kapitala I in podrejenega dolga, ki se vključuje v dodatni kapital II, ne presega 200% prostega temeljnega kapitala. V tem primeru mora borznoposredniška družba predhodno obvestiti Agencijo za trg vrednostnih papirjev (v nadaljevanju: Agencija),

(g)

skupni znesek inovativnih instrumentov, ki se lahko vključi med sestavine temeljnega kapitala, nikoli ne sme presegati 15% temeljnega kapitala.

Če se pozneje med trajanjem inovativnih instrumentov pojavi njihov presežek nad omejitvijo iz prvega odstavka te točke, se znesek presežka lahko vključi med sestavine dodatnega kapitala I, vendar morajo biti ob tem izpolnjene vse zahteve oziroma omejitve za vključitev v dodatni kapital I. O vseh premikih inovativnih instrumentov iz temeljnega v dodatni kapital I in obratno mora borznoposredniška družba predložiti obvestilo Agenciji skupaj s poročili za izračun kapitala, ki so sestavni del Sklepa o poročanju o kapitalu in kapitalskih zahtevah borznoposredniških družb (Uradni list RS, št. 106/07; v nadaljevanju: sklep o poročanju).

(3)

Morebitni presežki posameznih sestavin kapitala borznoposredniške družbe nad omejitvami iz drugega odstavka tega člena se ne smejo upoštevati pri izračunu kapitala, razen če v tem sklepu ni drugače določeno.

6. člen

(dovoljenje za preseganje predpisanih razmerij med posameznimi sestavinami kapitala)

(1)

Borznoposredniška družba lahko omejitve razmerij med posameznimi sestavinami kapitala, ki so predpisane v točkah (a) in (c) drugega odstavka 5. člena tega sklepa, prekorači samo, če pridobi dovoljenje Agencije. Agencija navedeno dovoljenje izda, če sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a)

pri borznoposredniški družbi so podane izjemne okoliščine, ki bodo trajale le začasno,

(b)

začasno prekoračenje zadevnega razmerja med posameznimi sestavinami kapitala ne sme vplivati na strategijo upravljanja s kapitalom borznoposredniške družbe, ki po prenehanju izjemnih okoliščin iz točke (a) tega odstavka in na podlagi realnih predpostavk predvideva izpolnjevanje minimalnega kapitala, brez preseganja predpisanih omejitev razmerij med posameznimi sestavinami kapitala.

(2)

Izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka tega člena borznoposredniška družba dokazuje s predložitvijo naslednje dokumentacije v okviru zahteve za izdajo dovoljenja:

(a)

dokazilo o nastanku izjemnih okoliščin iz točke (a) prvega odstavka tega člena,

(b)

strategijo upravljanja s kapitalom borznoposredniške družbe iz točke (b) prvega odstavka tega člena,

(c)

izračun kapitala na prvi dan preseganja zadevne omejitve in časovni načrt ponovne uskladitve s predpisanim razmerjem, vključno s simulacijo izračuna kapitala v obdobju usklajevanja.

(3)

V izreku odločbe o izdaji dovoljenja za preseganje zadevne omejitve Agencija določi obdobje, v katerem je preseganje dovoljeno, in najvišje dovoljeno preseganje.

(4)

Če borznoposredniška družba zahtevo za izdajo dovoljenja vloži nemudoma po prekoračitvi zadevnega predpisanega razmerja, velja, da med postopkom o izdaji tega dovoljenja ne krši predpisanega razmerja.

(5)

Ne glede na peti odstavek 547. člena ZTFI predhodno obvestilo Agenciji za dovoljenje po prvem odstavku tega člena ni potrebno.

2. TEMELJNI KAPITAL

7. člen

(splošno)

(1)

Temeljni kapital borznoposredniške družbe je vsota postavk iz točk (a) in (b) 8. člena, zmanjšana za znesek odbitnih postavk iz 12. člena tega sklepa ter povečana za znesek inovativnih instrumentov iz točke (c) 8. člena, z upoštevanjem omejitev razmerij iz točk (b), (d) in (g) drugega odstavka 5. člena tega sklepa.

(2)

Sestavine temeljnega kapitala borznoposredniške družbe iz točk (a) in (b) 8. člena tega sklepa morajo imeti najmanj naslednje lastnosti:

(a)

stalnost oziroma so brez kakor koli določene ali nakazane zapadlosti in brez možnosti odpoklica na zahtevo imetnika,

(b)

so neomejeno razpoložljivi za takojšnje pokrivanje tveganj in izgube v času rednega poslovanja v skladu s 379. členom Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06 in 60/06 – popr.; v nadaljevanju: ZGD-1),

(c)

so podrejeni obveznostim do vseh drugih upnikov, tj. imetnikov instrumentov, ki nimajo lastnosti temeljnega kapitala,

(d)

borznoposredniška družba ima možnost omejiti izplačilo donosov,

(e)

morajo biti prosti vseh predvidljivih davčnih obremenitev oziroma se lahko upoštevajo le v višini, ki se lahko uporabi za kritje tveganj in izgube, upoštevajoč davčne obremenitve.

(3)

Inovativni instrumenti, ki se vključujejo v temeljni kapital borznoposredniške družbe, morajo izpolnjevati vse pogoje iz 11. člena tega sklepa.

8. člen

(sestavine temeljnega kapitala)

Temeljni kapital borznoposredniške družbe sestavljajo:

(a)

vplačani osnovni kapital in kapitalske rezerve iz 9. člena tega sklepa, razen osnovnega kapitala, vplačanega na podlagi prednostnih kumulativnih delnic in s temi delnicami povezanih kapitalskih rezerv,

(b)

rezerve in zadržani dobiček ali izguba iz 10. člena tega sklepa,

(c)

inovativni instrumenti iz 11. člena tega sklepa.

9. člen

(vplačani osnovni kapital in kapitalske rezerve)

Vplačani osnovni kapital in kapitalske rezerve iz točke (a) 8. člena tega sklepa sestavljajo:

(a)

navadne delnice in prednostne nekumulativne delnice po nominalni vrednosti,

(b)

kapitalske rezerve, povezane z delnicami iz točke (a) tega odstavka.

10. člen

(rezerve in zadržani dobiček ali izguba)

(1)

Rezerve in zadržani dobiček ali izguba iz točke (b) 8. člena tega sklepa sestavljajo:

(a)

rezerve iz dobička v delu, za katerega se predvideva, da bo ostal še naprej sestavina kapitala in ne bo razdeljen,

(b)

zadržani dobiček, oblikovan iz čistega dobička preteklih let, ki je neobremenjen z morebitnimi prihodnjimi obveznostmi in je potrjen na skupščini borznoposredniške družbe, v delu, za katerega se predvideva, da bo ostal še naprej sestavina kapitala in ne bo razdeljen.

V okviru te postavke mora borznoposredniška družba upoštevati tudi zadržano izgubo z negativnim predznakom,

(c) dobiček med letom, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

-

višino dobička potrdi pooblaščeni revizor s pisnim mnenjem; v enaki višini se dobiček lahko vključi v izračun temeljnega kapitala tudi v naslednjih poročevalskih obdobjih, če je borznoposredniška družba realizirala višji dobiček od tistega, ki ga je potrdil pooblaščeni revizor,

-

dobiček mora biti zmanjšan za morebitne vmesne (delne) dividende, izplačane med letom, davke in druge obveznosti, ki bremenijo dobiček,

-

sredstva in obveznosti borznoposredniške družbe morajo biti vrednotene v skladu z veljavnimi računovodskimi standardi,

-

organi vodenja ali nadzora borznoposredniške družbe morajo sprejeti odločitev, na podlagi katere se utemeljeno predvideva razporeditev dobička v rezerve ali zadržani dobiček, ki ga ni mogoče uporabiti za izplačilo delničarjem ali drugim osebam,

-

vsa zahtevana dokazila, našteta v zgornjih alinejah, mora borznoposredniška družba posredovati Agenciji skupaj s poročili za izračun kapitala, ki so sestavni del sklepa o poročanju.

Pod pogoji iz te točke lahko borznoposredniška družba v obdobju do sklepanja na skupščini pri izračunu temeljnega kapitala upošteva čisti dobiček poslovnega leta.

(2)

V okviru postavke rezerve in zadržani dobiček ali izguba se ne upoštevajo presežki iz prevrednotenja (dobički ali izgube), ki izhajajo iz varovanja denarnih tokov finančnih instrumentov, merjenih po odplačni vrednosti, ter dobički ali izgube, nastale na podlagi uporabe opcije poštene vrednosti za obveznosti borznoposredniške družbe in so posledica sprememb v boniteti same borznoposredniške družbe.

(3)

Seštevek postavk iz prvega odstavka tega člena se zmanjša za naslednje postavke:

(a)

negativni učinki iz presežka iz prevrednotenja v zvezi z delnicami in deleži, razpoložljivimi za prodajo in izkazanimi po pošteni vrednosti,

(b)

kumulativni dobički iz naložbenih nepremičnin, merjenih po modelu poštene vrednosti,

(c)

neto dobički iz naslova kapitalizacije prihodnjih donosov listinjenih izpostavljenosti, ki izboljšujejo kreditno kvaliteto, teh izpostavljenosti, če je borznoposredniška družba v vlogi originatorja listinjenja.

11. člen

(inovativni instrumenti)

(1)

Borznoposredniška družba lahko v izračun temeljnega kapitala v okviru omejitev iz drugega odstavka 5. člena tega sklepa vključi tudi inovativne instrumente, če je pridobila dovoljenje Agencije.

(2)

Agencija izda dovoljenje za vključitev inovativnih instrumentov v temeljni kapital, če ti izpolnjujejo pogoje iz četrtega odstavka tega člena.

(3)

Izpolnjevanje pogojev, na katere se nanaša drugi odstavek tega člena, borznoposredniška družba dokazuje s predložitvijo naslednje dokumentacije v okviru zahteve za izdajo dovoljenja:

(a)

osnovna dokumentacija (pogodba, prospekt in drugo), povezana z izdajo inovativnih instrumentov,

(b)

shematski prikaz izpolnjevanja zahtevanih lastnosti za inovativne instrumente, tj. navedba posameznih lastnosti iz četrtega odstavka tega člena s sklici na osnovno dokumentacijo iz točke (a) tega odstavka (navedba člena, točke ali drugo) skupaj z mnenjem pooblaščenega revizorja, ki potrjuje, da inovativni instrumenti izpolnjujejo vsak posamezni pogoj iz četrtega odstavka tega člena,

(c)

opis računovodske obravnave zadevnega inovativnega instrumenta skupaj z mnenjem pooblaščenega revizorja glede njene primernosti,

(d)

izračun kapitala in kapitalskih zahtev po stanju na zadnji dan meseca pred vložitvijo zahteve za izdajo dovoljenja,

(e)

projekcija izračuna kapitala in kapitalskih zahtev za obdobje prihodnjih treh let.

(4)

Inovativni instrumenti, ki se vključujejo v temeljni kapital, morajo ne glede na pravno obliko ali računovodsko obravnavanje izpolnjevati vse naslednje pogoje:

(a)

izda jih borznoposredniška družba, ki jih namerava vključiti v izračun temeljnega kapitala,

(b)

so vplačani oziroma se sme upoštevati le vplačani znesek,