Deklaracija o stališčih za začetek delovanja Republike Slovenije v institucijah EU v letu 2004 (DeZDIEU)

2754. Deklaracija o stališčih za začetek delovanja Republike Slovenije v institucijah EU v letu 2004 (DeZDIEU)

Na podlagi 13. člena Zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije (Uradni list RS, št. 34/04) in 110. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 35/02) je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 12. maja 2004 sprejel

D E K L A R A C I J O
O STALIŠČIH ZA ZAČETEK DELOVANJA REPUBLIKE SLOVENIJE V INSTITUCIJAH EU V LETU 2004 (DeZDIEU)

V letu 2004 v Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: EU) prihaja do pomembnih sprememb. V volilnem letu 2004, v katerem bo izvoljen nov Evropski parlament in imenovana nova Evropska komisija, je EU medse sprejela deset novih članic. V veljavo bodo stopila nekatera določila Amsterdamske pogodbe in Pogodbe iz Nice. V okviru medvladne konference se bodo nadaljevala pogajanja o Ustavni pogodbi.

EU pojmuje uspešno širitev in vključitev desetih držav pristopnic v delovanje EU kot svoje prednostno področje v letu 2004. Na podlagi preteklih širitev se EU namreč zaveda, da bo po formalnem vstopu tako za države pristopnice kot tudi za dosedanje članice nastopilo obdobje prilagajanja načinu delovanja razširjene EU.

EU želi do konca leta 2004 zaključiti pogajalski proces z dvema državama kandidatkama, Bolgarijo in Romunijo. Poleg tega bo EU to leto sprejela dve pomembni odločitvi glede nadaljnjih širitev. Na podlagi ocene, ali Turčija izpolnjuje politične kriterije za članstvo, naj bi Evropski svet konec leta 2004 odločal o začetku pogajanj med EU in Turčijo. Na podlagi pozitivnega mnenja Evropske komisije (v nadaljnjem besedilu: EU) glede prošnje Hrvaške za članstvo v EU, objavljenega aprila 2004, bo Evropski svet na enem izmed preostalih treh zasedanj v letu 2004 razpravljal o možnosti podelitve statusa države kandidatke Hrvaški in o možnosti začetka pogajanj za njeno članstvu v EU.

S širitvijo stopajo v veljavo tista določila Pogodbe iz Nice, ki se nanašajo na delovanje institucij razširjene Unije (prerazporeditev glasov v Svetu EU, nova razporeditev sedežev v Evropskem parlamentu, odpoved drugemu komisarju s strani velikih držav). Vzporedno s tem se nadaljujejo pogajanja o Pogodbi o ustavi za Evropo, ki bo vzpostavila učinkovitejšo institucionalno strukturo (med drugim uvaja funkcijo predsednika Evropskega sveta, funkcijo zunanjega ministra EU, reformo predsedstva) ter bo poenostavila proces odločanja (uvedba dvojen večine in razširitev odločanja z večino na nova področja). Ustavna pogodba bo tudi zmanjšala število pravnih instrumentov, opredelila Listino temeljnih pravic EU kot pravno zavezujočo in EU podelila eksplicitno pravno osebnost. Evropski svet je na spomladanskem zasedanju, 24. in 25. marca 2004, prižgal zeleno luč za nadaljevanje Medvladne konference. V svojih zaključkih je pooblastil irsko predsedstvo, da nadaljuje z dvostranskimi pogovori in da, takoj ko bo primerno, začne s formalnimi pogajanji. Evropski svet je tudi odločil, naj bo Ustavna pogodba sprejeta najkasneje na zasedanju Evropskega sveta 17. in 18. junija 2004.

Volitve v novi Parlament in imenovanje nove Komisije bosta upočasnila proces sprejemanja zakonodaje. Časovni pregled institucionalnih sprememb je naslednji:

maj: začetek delovanja Komisije in Parlamenta v razširjeni sestavi

junij: volitve v Evropski parlament

julij: sklic novega Evropskega parlamenta

november: začetek mandata nove 25-članske Komisije.

Z objavo Sporočila Komisije o naslednji finančni perspektivi se je februarja 2004 začel proces, ki bo tako za sedanje kot za nove članice eden najpomembnejših v prihodnjih dveh letih. Gre za pogajanja za sprejem finančne perspektive za obdobje po letu 2006. Na podlagi razprav držav članic o Sporočilu bo Komisija julija 2004 predstavila prvi sklop zakonodajnih predlogov, predvidenih za naslednje finančno obdobje. Postopek sprejema naslednje finančne perspektive bo nato potekal v dveh stopnjah: v prvi bo dosežen politični dogovor o razdelitvi finančnih sredstev, v naslednji pa bodo sprejeti še vsi zakonodajni predlogi, ki bodo dogovor udejanjili in predstavljali pravno podlago za njeno izvajanje.

Večletni strateški program EU predvideva, da naj bi države članice dosegle politično soglasje o temeljnih načelih in smernicah naslednje finančne perspektive do konca leta 2004 z namenom, da se doseže politični dogovor na zasedanju Evropskega sveta junija 2005. To bi omogočilo, da se finančna perspektiva in ustrezna zakonodaja, ki bo omogočila njeno izvajanje sprejme do konca leta 2005. Tesen časovni okvir priprave in sprejema naslednje finančne perspektive je potreben za pravočasne priprave za nove programe skupnosti in nemoten sprejem proračuna EU za leto 2007.

V okviru politik Skupnosti bo tudi v letu 2004 posebna pozornost posvečena oceni uresničevanja ciljev Lizbonske strategije. Spomladanski Evropski svet je pozornost usmeril na dva dela strategije, na katerih EU zaostaja za svojim ciljem, da bo do leta 2010 postala najbolj dinamično, konkurenčno in na znanju temelječe gospodarstvo na svetu. To sta trajnostni razvoj ter ustvarjanje novih in kvalitetnejših delovnih mest. Za potrebe vmesnega pregleda izvajanja Lizbonske strategije v letu 2005 bo v letu 2004 opravljen tudi pregled Strategije trajnostnega razvoja.

V skladu z Amsterdamsko pogodbo je Komisija 1. maja 2004 dobila izključno pravico do zakonodajne pobude na področju pravosodja in notranjih zadev. Poleg tega bo na nekaterih področjih politike viz, azila in priseljevanja soglasje v Svetu zamenjano z odločanjem s kvalificirano večino. 1. maja 2004 se je izteklo tudi 5-letno obdobje, v okviru katerega se je EU z Amsterdamsko pogodbo zavezala, da bo na področju pravosodja in notranjih zadev sprejela potrebne ukrepe za ustanovitev EU kot "območja varnosti, svobode in pravice". Oblikovanje tega območja predstavlja dokončno uveljavitev načela prostega gibanja oseb znotraj EU, kar po drugi strani zahteva oblikovanje enotne politike vseh članic do državljanov držav nečlanic (nadzor zunanje meje, politika viz, azila in priseljevanja). Unija zaostaja za zastavljenim ciljem predvsem na področju sprejemanja zakonodaje glede politike azila in priseljevanja. Po nedavnih teroristični napadih pa bo posebna pozornost na področju pravosodja in notranjih zadev usmerjena na sprejemanje ukrepov, ki so povezani z izvajanjem akcijskega načrta boja proti terorizmu, ki je postal ena izmed ključnih prednostnih nalog EU.

Boj proti terorizmu je tudi ena izmed prioritet EU na področju zunanjih odnosov, kjer se bo EU posvetila predvsem izvajanju Evropske varnostne strategije. Z njo se EU odziva tudi na ostale ključne izzive varnosti: preprečevanje širjenja orožja za množično uničevanje, reševanje regionalnih sporov in boj proti organiziranemu kriminalu. Geografsko bosta prednostni področji delovanja EU Zahodni Balkan in države politike do novega sosedstva.

Slovenske prioritete v letu 2004 so skladne s prioritetami EU za letošnje leto, vendar pa so nekatere za Slovenijo še zlasti pomembne in so navedene v nadaljevanju.

Slovenija se bo v letu 2004 zavzemala za uspešno vključitev države v EU, hkrati pa tudi za uspešno integracijo celotne deseterice novih članic v EU. Slovenija bo spodbujala nadaljevanje procesa širitve.

V zadnjih šestih letih je bilo opravljeno izjemno delo na področju prilagajanja slovenske zakonodaje pravnemu redu EU, saj je bilo sprejetih več kot 300 zakonov in več kot 1400 podzakonskih aktov. Slovenija je v skladu s 6. členom Akta o pristopu pravočasno odpovedala tudi vse mednarodne pogodbe s tretjimi državami, ki niso v skladu s pravnim redom EU, Evropska komisija pa mora pravočasno zagotoviti podpis prilagoditvenih protokolov k mednarodnim pogodbam s tretjimi državami, tako da sodelovanje s tretjimi državami (še zlasti zunanjetrgovinska menjava) v ničemer ne bo moteno. Slovenija bo po 1. maju pristopila tudi h konvencijam, ki vežejo države članice in EU. Pristopila bo k Haaški konvenciji iz leta 1996 o pristojnosti, uporabi predpisa, priznavanju, izvršitvi in sodelovanju na področju starševske odgovornosti in ukrepov za zaščito otrok. Ratificirala bo Konvencijo o civilni odgovornosti za škodo povzročeno z aktivnostmi, ki so nevarne za okolje, in pristopila k Protokolu iz 2003, ki spreminja omenjeno konvencijo. Pristopila bo tudi k Rimski Konvenciji o uporabi prava pri pogodbenih obligacijskih razmerjih z dne 19. 6. 1980. Slovenija bo morala ob vstopu v EU pristopiti k nekaterim konvencijam oziroma v notranji zakonodaji (kazenski) uveljaviti njihove določbe (npr. Konvencija o zaščiti finančnih interesov EU s pripadajočima protokoloma in Konvencija o preprečevanju korupcije uslužbencev EU in uslužbencev držav članic EU).

Splošna ocena je, da je Slovenija med vsemi pristopnicami najbolje pripravljena in da je dosegla visoko stopnjo usklajenosti. Kljub temu pa mora po vstopu opraviti še nekatere dokončne prilagoditve na področju zakonodaje in delovanja institucij.

S tem namenom je Evropska komisija osnovala t.i. Prehodni vir 2004–2006, s katerim bo novim državam članicam pomagala pri krepitvi administrativne usposobljenosti za izvajanje pravnega reda EU. Slovenija mora v letu 2004 predložiti načrt koriščenja teh sredstev za leti 2005 in 2006.

Kot članica bo Slovenija soodločala o sprejemanju novega pravnega reda EU. Za uspešno zastopanje svojih interesov je Slovenija vzpostavila sistem vladne koordinacije evropskih zadev. Sprejet je bil tudi Zakon o sodelovanju med vlado in Državnim zborom na področju EU zadev.

Kot država opazovalka je Slovenija sicer že sodelovala v procesu sprejemanja zakonodaje v večini delovnih teles Sveta. S 1. majem 2004 je vključena v vsa delovna telesa, dosedanje sodelovanje pa je nadgradila s pravico do glasovanja. Poleg tega bodo akti, ki bodo po vstopu na začetku zakonodajnega postopka, objavljeni v slovenskem jeziku.

Na podlagi ocene trenutnega stanja se bo Slovenija med akti, ki so že v obravnavi ali pa se njihova obravnava pričakuje v letu 2004, po vstopu osredotočila predvsem na naslednje:

Na področju kmetijstva nadaljevanju reforme skupne kmetijske politike (na področju skupnih tržnih ureditev za sladkor ter za sadje in zelenjavo) in razpravi o nadaljnjem razvoju politike razvoja podeželja v naslednji finančni perspektivi.