Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi...

4905. Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu

Na podlagi tretjega odstavka 1. člena zakona o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 56/99) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve

P R A V I L N I K
o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina pravilnika)

Ta pravilnik določa minimalne zahteve za zagotavljanje varnosti in varovanja zdravja delavcev pred tveganji zaradi vpliva kemičnih snovi, ki se nahajajo v delovnem okolju ali so rezultat katere koli dejavnosti, ki vključuje kemične snovi.

2. člen

(izjeme)

(1)

Ta pravilnik se ne uporablja za dela, pri katerih so delavci izpostavljeni ali so lahko izpostavljeni rakotvornim in/ali mutagenim snovem, razen v primeru, ko določbe tega pravilnika predpisujejo višjo raven varnosti in zdravja pri delu.

(2)

Ta pravilnik se ne uporablja za prevoz nevarnega blaga (nevarnih kemičnih snovi), razen v primeru, ko določbe tega pravilnika predpisujejo višjo raven varnosti in zdravja pri delu.

(3)

Določbe tega pravilnika se ne uporabljajo za dela, pri katerih so delavci izpostavljeni ionizirnemu sevanju.

3. člen

(definicije)

Pojmi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:

1.

Kemična snov pomeni kemični element ali njegove spojine v naravnem stanju ali pridobljene, uporabljene ali sproščene, vključno sproščene kot odpadek, pri kateri koli dejavnosti pri delu, ne glede na to ali so proizvedene namerno ali nenamerno in ne glede na to ali so dane na trg ali ne.

2.

Nevarna kemična snov pomeni:

-

kemično snov, ki ustreza kriterijem za razvrščanje kot nevarna snov, skladno z veljavnimi predpisi, razen tistih snovi, ki ustrezajo samo kriterijem za razvrščanje kot nevarne za okolje;

-

kemično snov, ki ustreza kriterijem za razvrščanje kot nevarni pripravek, skladno z veljavnimi predpisi, razen tistih pripravkov, ki ustrezajo samo kriterijem za razvrščanje kot nevarni za okolje;

-

kemično snov, ki lahko, čeprav ne ustreza kriterijem za razvrščanje kot nevarna snov v skladu s prejšnjima alineama, zaradi svojih fizikalno-kemijskih, kemijskih ali toksikoloških lastnosti in načina, kako je uporabljena ali na kakšen način je prisotna na delovnem mestu, predstavlja tveganje za varnost in zdravje delavcev ter tudi kemično snov, ki se ji v skladu s 4. členom tega pravilnika določi mejno vrednost za poklicno izpostavljenost;

3.

Prah pomeni disperzno porazdeljene trdne snovi v zraku, ki nastanejo z mehanskimi postopki ali mešanjem. K prahovom prištevamo tudi dim iz termičnih ali kemičnih procesov.

4.

Dim pomeni disperzno porazdeljene trdne snovi v zraku, ki nastanejo s toplotnimi in/ali kemičnimi procesi/postopki.

5.

Inhalabilna (inspirabilna ali groba) frakcija (I) pomeni del celotnega prahu ali dima, ki ga delavec vdihne skozi nos ali usta iz območja vdihavanja.

6.

Alveolarna (respirabilna ali fina) frakcija (A) pomeni del vdihanega prahu ali dima, ki ga delavec vdihne skozi nos ali usta iz območja vdihavanja in ki vsebuje dovolj majhne delce, da pridejo v alveole (pljučne mešičke).

7.

Dejavnost, ki vključuje kemične snovi pomeni vsako delo, pri katerem se kemične snovi uporabi ali se jih namerava uporabiti, vključno s proizvodnjo, ravnanjem, skladiščenjem, prevozom, odstranjevanjem in obdelavo, ali ki so rezultat takega dela.

8.

Mejna vrednost za poklicno izpostavljenost pomeni povprečno koncentracijo nevarne kemične snovi v zraku na delovnem mestu znotraj območja vdihavanja, ki na splošno ne škoduje zdravju delavca, če delavec dela pri koncentraciji nevarnih kemičnih snovi v zraku na delovnem mestu, ki je manjša ali enaka mejni vrednosti nevarne kemične snovi, 8 ur na dan / 40 ur na teden polno delovno dobo, pri normalnih mikroklimatskih razmerah in pri fizično lahkem delu.

Mejna vrednost je podana za 8-urno izpostavljenost.

Mejna vrednost nevarnih snovi v zraku na delovnem mestu je podana pri temperaturi 20 °C in tlaku 1,013×10(na 5) Pa.

9.

Kratkotrajna vrednost (KTV) pomeni dovoljeno odstopanje od mejne vrednosti nevarne snovi navzgor za krajša obdobja oziroma faktor, s katerim množimo mejno vrednost, da dobimo koncentracijo snovi, ki ji je delavec brez nevarnosti za zdravje lahko izpostavljen krajši čas. Izpostavljenost kratkotrajni vrednosti snovi lahko traja največ 15 min in se ne sme ponoviti več kot štirikrat v delovni izmeni, med dvema izpostavljenostima tej koncentraciji pa mora preteči najmanj 60 minut. Kratkotrajna vrednost se izraža v mg/m3 ali v ml/m3 (ppm).

10.

Biološka mejna vrednost (BAT) pomeni opozorilno raven nevarne kemične snovi in njenih metabolitov v tkivih, telesnih tekočinah ali izdihanem zraku, ne glede na to, ali je nevarna kemična snov vnesena v organizem z vdihavanjem, zaužitjem ali skozi kožo.

11.

Biološki monitoring (spremljanje) je določanje škodljive snovi in/ali njenih metabolitov oziroma bioloških učinkov, nastalih zaradi delovanja te snovi v organizmu.

12.

Nadzorovanje zdravja pomeni oceno zdravstvenega stanja v povezavi z izpostavljenostjo določenim kemičnim snovem pri delu.

13.

Nevarnost pomeni lastnost kemične snovi, ki lahko potencialno škoduje.

14.

Tveganje pomeni verjetnost, da pride pri uporabi in/ali izpostavljenosti delavca kemični snovi do škodljivega delovanja na človeški organizem.

15.

Pristojni organ je organ inšpekcije dela.

4. člen

(mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost in biološke mejne vrednosti)

(1)

Zavezujoče mejne vrednosti nevarnih kemičnih snovi za poklicno izpostavljenost so določene v prilogi I tega pravilnika.

(2)

Poleg zavezujočih mejnih vrednosti iz priloge I tega pravilnika je splošna mejna vrednost za prah 6 mg/m3 (alveolarna frakcija), v primeru, da prah nima mutagenih, rakotvornih, teratogenih, fibrogenih, strupenih ali alergičnih učinkov. V primeru, da ima prah katerokoli od naštetih lastnosti, je potrebno za prah upoštevati mejno vrednost posamezne nevarne snovi iz priloge I tega pravilnika.

Mejne vrednosti prahu in dima so praviloma podane za osem ur razen mejnih vrednosti naslednjih prahov:

-

kremena

-

aluminija in njegovih oksidov (brez vlaken),

-

grafita (vsebnost kremena < 1%),

-

železovih oksidov,

-

magnezijevega oksida,

-

titanovega dioksida,

-

PVC in

-

silicijevega karbida (brez vlaken),

ki se vrednotijo v daljšem obdobju.

Mejne vrednosti za naštete vrste prahov in splošno mejno vrednost za prah se vrednoti v obdobju enega leta, za alveolarno frakcijo kremena v obdobju dveh let. V tem obdobju je lahko koncentracija dima in prahu občasno višja od mejne vrednosti, nikakor pa ne sme presežti kratkotrajne vrednosti (KTV).

(3)

Zavezujoče biološke mejne vrednosti so določene v prilogi II tega pravilnika.

(4)

Kadar obstajajo utemeljeni dokazi, da je potrebna revizija ali uvedba drugačnih zavezujočih mejnih vrednosti za nevarne kemične snovi iz priloge I tega pravilnika ali drugačnih zavezujočih bioloških mejnih vrednosti nevarnih snovi iz priloge II tega pravilnika, mora delodajalec o tem obvestiti pristojni organ.

5. člen

(podatki o koncentracijah nevarnih kemičnih snovi)

Na zahtevo pristojnega organa mora delodajalec posredovati pristojnemu organu vse podatke o koncentracijah nevarnih kemičnih snovi na delovnem mestu. Pristojni organ mora o tem poročati ministru, pristojnemu za delo.

II. OBVEZNOSTI DELODAJALCA

6. člen

(določanje in ocenjevanje tveganja)

(1)

Delodajalec mora pred pričetkom izvajanja vsake dejavnosti ugotoviti, ali so na delovnem mestu prisotne nevarne kemične snovi. Če delodajalec ugotovi njihovo prisotnost, mora oceniti tveganje za varnost in zdravje delavcev, ki ga predstavlja prisotnost kemičnih snovi na delovnem mestu.

(2)

Delodajalec mora pri oceni tveganja upoštevati:

-

nevarne lastnosti kemičnih snovi,

-

podatke o varnosti in zdravju, ki jih posreduje dobavitelj (npr. varnostne liste po predpisih o kemikalijah),

-

raven, vrsto in trajanje izpostavljenosti,

-

količino kemičnih snovi,

-

druge okoliščine pri delu s kemičnimi snovmi,