Zakon o žrtvah vojnega nasilja (ZZVN)

2917. Zakon o žrtvah vojnega nasilja (ZZVN)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z o razglasitvi zakona o žrtvah vojnega nasilja (ZZVN)

Razglašam zakon o žrtvah vojnega nasilja (ZZVN), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 17. oktobra 1995.

012-01/95-98

Ljubljana, dne 25. oktobra 1995.

Z A K O N O ŽRTVAH VOJNEGA NASILJA (ZZVN)

I. ŽRTEV VOJNEGA NASILJA

1. člen

Žrtev vojnega nasilja je državljan Republike Slovenije, ki je bil v vojni ali vojaški agresiji na Republiko Slovenijo izpostavljen nasilnim dejanjem ali prisilnim ukrepom okupatorja, agresorja ali njunih sodelavcev.

2. člen

Žrtev vojnega nasilja po tem zakonu je ob pogojih iz 1. člena tega zakona oseba, ki so jo nemške, italijanske ali madžarske okupacijske sile od 6. 4. 1941 do 15. 5. 1945 zaradi političnih, nacionalnih, rasnih ali verskih razlogov prisilno izselile (izgnanec), poslale v taborišče (taboriščnik), zapor (zapornik), na prisilno delo (delovni deportiranec) ali internacijo (interniranec) ter oseba, ki je pobegnila pred vojnim nasiljem (begunec) in nasilno odvzeta staršem (ukradeni otrok).

Žrtev vojnega nasilja je tudi oseba, ki je pobegnila pred prisilno izselitvijo (begunec).

Žrtev vojnega nasilja po tem zakonu je ob pogojih iz 1. člena tega zakona tudi oseba, ki so ji organi JLA ali organi za notranje zadeve dotedanje SFRJ v času od 25. 6. 1991 do 18. 10. 1991 zaradi razlogov iz prvega odstavka tega člena odvzeli prostost.

Žrtve vojnega nasilja se v skladu z zakonom lahko združujejo v društva žrtev vojnega nasilja.

Društvom žrtev vojnega nasilja se lahko podeli status društva, ki deluje v javnem interesu. O podelitvi statusa odloča ministrstvo, pristojno za žrtve vojnega nasilja, na podlagi temeljnega akta in programa društva, ki zagotavlja dejavnost javnega pomena zlasti na področju socialno zdravstvenega skrbstva in zgodovinskega izročila okoliščin in trpljenja žrtev vojnega nasilja ter na podlagi dejanske aktivnosti in porabe sredstev društva v določenem obdobju, iz katerih je razvidno, da delovanje društva presega interese njegovih članov. Kriteriji za presojo o določitvi statusa društva so še pretežna poraba sredstev društva za namene javnega interesa, zagotovljen nadzor nad porabo javnih sredstev in pogodbeno urejena razmerja med društvom in ministrstvom, pristojnim za uresničevanje dejavnosti, ki so javni interes.

Društva žrtev vojnega nasilja pridobijo z dnem uveljavitve tega zakona lastninsko pravico na družbeni lastnini, s katero razpolagajo ob uveljavitvi tega zakona.

3. člen

Za žrtev vojnega nasilja se šteje oseba iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena, pri kateri je prisilni ukrep trajal najmanj tri mesece.

Za žrtev vojnega nasilja se šteje oseba iz tretjega odstavka prejšnjega člena, pri kateri je odvzem prostosti trajal najmanj en mesec.

4. člen

Ob pogojih iz 2. člena in prvega odstavka 3. člena tega zakona je žrtev vojnega nasilja po tem zakonu tudi oseba, ki je bila z aktom okupacijskih oblasti prisilno mobilizirana (prisilni mobiliziranec) v redne vojaške enote okupatorja, razen če je pridobila častniški čin ali je bila pripadnik fašistične oziroma nacistične stranke ali njunih enot.

5. člen

Žrtev vojnega nasilja je ob pogojih iz 1. člena tega zakona tudi vojaški vojni invalid, ki ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa vojnega veterana po posebnem zakonu, in civilni invalid vojne, ki je postal invalid zaradi vojnih dogodkov, in mu je ta status priznan po posebnem zakonu.

6. člen

Ne glede na pogoje iz 2. člena tega zakona se za žrtev vojnega nasilja po tem zakonu ne šteje oseba, ki je prostovoljno ali poklicno sodelovala na strani agresorja.

7. člen

Do varstva po tem zakonu je upravičen družinski član žrtve vojnega nasilja v obsegu določenem za družinskega člana vojnega invalida po zakonu o vojnih invalidih.

II. VARSTVO ŽRTEV VOJNEGA NASILJA

8. člen

Pravice žrtev vojnega nasilja so:

1.

zdravstveno varstvo,

2.

zdraviliško in klimatsko zdravljenje,

3.

povračilo potnih stroškov,

4.

priznanje pokojninske dobe,

5.

pravica do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji,

6.

pravica do vojne odškodnine po posebnem zakonu,

7.

doživljenjska mesečna renta,

8.

prednost pri dodelitvi socialnega stanovanja.

9. člen

Pravico do varstva po tem zakonu ima žrtev vojnega nasilja, ko dopolni 50 let starosti ali je pri njej nastala trajna popolna izguba delovne zmožnosti.