Odločba o ugotovitvi, da zakon o popravi krivic ni v neskladju z ustavo in ugotovitvi, da ni v skladu z ustavo, da zakonodajalec ni s posebnim zakonom uredil pogojev in postopka za uveljavljanje pravice do odškodnine po zakonu o popravi krivic

2926. Odločba o ugotovitvi, da zakon o popravi krivic ni v neskladju z ustavo in ugotovitvi, da ni v skladu z ustavo, da zakonodajalec ni s posebnim zakonom uredil pogojev in postopka za uveljavljanje pravice do odškodnine po zakonu o popravi krivic

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Lojzeta Cafute iz Sežane na seji dne 15. julija 1999

Zakon o popravi krivic (Uradni list RS, št. 59/96) ni v neskladju z ustavo.

Ni v skladu z ustavo, da zakonodajalec ni s posebnim zakonom uredil pogojev in postopka za uveljavljanje pravice do odškodnine po zakonu o popravi krivic.

Pobudnik navaja, da mu je na podlagi zakona o popravi krivic (Uradni list RS, št. 59/96 in 68/98 – odl. US – v nadaljevanju: ZPKri) s sklepom pristojne komisije priznan status bivšega političnega zapornika in iz tega naslova med drugimi tudi pravica do odškodnine za čas odvzema prostosti. Pobudnik meni, da določba ZPKri, ki omogoča poravnavo o odškodnini, ni v skladu z načelom enakosti pred zakonom. Neenakost naj bi bila v tem, da bi s pogajanji lahko nekateri upravičenci dobili višjo, drugi pa nižjo odškodnino. Obenem pa je zakon pomanjkljiv, ker napotuje na zakon o skladu za poplačilo vojne odškodnine, ki pa ga še ni. Poleg tega pobudnik uveljavlja tudi kršitev postopka, po katerem je bil zakon sprejet. V postopku naj bi bil že sprejet prvotni predlog zakona, ki je vseboval tudi določbe o višini odškodnine. Na zahtevo poslanke je bilo glasovanje ponovljeno, v ponovnem glasovanju pa prvotno predlagani zakon ni bil sprejet.

Državni zbor v odgovoru na pobudo navaja, da poravnava med upravičencem do odškodnine in njenim izplačevalcem sama po sebi še ne utemeljuje trditve o neenakopravnosti, pa tudi ne razlike med posameznimi različnimi vrstami odškodnin, če niso višine teh odškodnin nerazumno oziroma neutemeljeno nesorazmerne. V zapisih sej Državnega zbora ni podlage za trditve pobudnika o napačnem glasovanju pri sprejemanju zakona. Pač pa Državni zbor meni, da dejstvo, da še ni uveljavljen zakon, ki bi omogočal izplačilo odškodnin upravičencem, lahko posega v načela pravne države, torej v določbo 2. člena ustave.