Zakon o davčni službi (ZDS)

1063. Zakon o davčni službi (ZDS)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z o razglasitvi zakona o davčni službi (ZDS)

Razglašam zakon o davčni službi (ZDS), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 20. marca 1996.

001-22-42/96

Ljubljana, dne 28. marca 1996.

Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.

Z A K O N O DAVČNI SLUŽBI (ZDS)

1. SPLOŠNA DOLOČBA

1. člen

Ta zakon ureja naloge in organizacijo davčne službe.

Davčna služba je dejavnost državne uprave, ki obsega odmero, obračunavanje, nadzor in izterjevanje davkov ter drugih dajatev (v nadaljnjem besedilu: davki) na podlagi zakona in drugih predpisov. Naloge davčne službe opravlja Davčna uprava Republike Slovenije, ki je organ v sestavi ministrstva, pristojnega za finance (v nadaljnjem besedilu: davčna uprava).

2. NALOGE DAVČNE SLUŽBE

2. člen

Naloge davčne službe so:

-

odmerjanje, obračunavanje, pobiranje in izterjava davkov,

-

opravljanje davčnega nadzora nad davčnimi zavezanci,

-

vodenje davčnih postopkov,

-

vodenje in vzdrževanje davčnega registra in davčnih evidenc,

-

evidentiranje plačevanja davkov,

-

organiziranje in vodenje davčnega informacijskega sistema,

-

izterjava denarnih kazni,

-

izvajanje programov izpopolnjevanja in usposabljanja delavcev davčne uprave,

-

promoviranje plačevanja davkov kot državljanske vrednote,

-

opravljanje drugih nalog, določenih z zakonom oziroma z drugimi predpisi.

3. člen

Davčna uprava lahko odmerja, pobira in izterjuje davke ter nadzira in evidentira plačevanje davkov za lokalne skupnosti, zavode in sklade na podlagi zakona ali če je tako dogovorjeno s pogodbo. S pogodbo med davčno upravo in lokalno skupnostjo, zavodom ali skladom se določijo medsebojna razmerja, način opravljanja nalog ter nadomestilo za opravljanje nalog.

4. člen

Odmerjanje, obračunavanje, pobiranje, izterjava in nadzor davkov se opravlja skladno s tem zakonom in z zakonom, ki ureja davčni postopek.

3. ORGANIZACIJA DAVČNE UPRAVE

5. člen

Davčno upravo sestavljajo Glavni urad, davčni uradi, ustanovljeni za posamezno območje in Posebni davčni urad (v nadaljnjem besedilu: davčni organ).

Sedež davčne uprave je v Ljubljani.

6. člen

Davčne urade in njihov sedež določi Vlada Republike Slovenije.

Davčni uradi imajo lahko izpostave kot notranje organizacijske enote. Obseg nalog izpostav se določi v aktu, ki ureja notranjo organizacijo.

7. člen

Notranjo organizacijo Glavnega urada, davčnih uradov in Posebnega davčnega urada predpiše minister, pristojen za finance, na predlog direktorja davčne uprave.

Sistemizacijo delovnih mest sprejme direktor davčne uprave v soglasju z ministrom, pristojnim za finance in Vlado Republike Slovenije.

8. člen

Glavni urad opravlja naslednje naloge:

-

organizira delo davčnih uradov ter zagotavlja enotno izvajanje davčnih in drugih predpisov,

-

opravlja neposreden nadzor nad delom davčnih uradov,

-

vzpostavlja in organizira enotno vodenje davčnega registra,

-

določa vsebino davčnega informacijskega sistema in skrbi za njegov razvoj,

-

predlaga vsebino in obliko davčnih obrazcev,

-

organizira izvajanje davčnega nadzora,

-

odloča v davčnem postopku na drugi stopnji,

-

določa in izvaja programe za strokovni in tehnični napredek dejavnosti davčne uprave,

-

izvaja programe za izpopolnjevanje in usposabljanje delavcev davčne uprave,

-

opravlja druge naloge, določene z zakonom ali z drugimi predpisi.

9. člen

Davčni urad opravlja naslednje naloge:

-

odmerja in pobira davke ter vodi o tem predpisane evidence,

-

odloča v davčnem postopku na prvi stopnji,

-

opravlja kontrolo in inšpekcijske preglede davčnih zavezancev,

-

opravlja naloge v zvezi z vzdrževanjem davčnega registra,

-

evidentira podatke o obračunanih in plačanih davkih in denarnih kaznih,

-

izvaja postopke prisilne izterjave davkov in denarnih kazni,

-

izvršuje vračilo preveč plačanih davkov,

-

opravlja druge naloge, določene z zakonom ali z drugimi predpisi.

10. člen

Posebni davčni urad opravlja naloge davčnega urada na celotnem območju Republike Slovenije za banke, zavarovalnice, družbe, ki prirejajo posebne igre na srečo in trajne klasične igre na srečo, borze, investicijske družbe, družbe za upravljanje in klirinško depotne družbe.

Posebni davčni urad opravlja naloge davčnega urada tudi za velike gospodarske družbe, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, uvozom ali prometom na debelo z nafto in naftnimi derivati, tobakom in tobačnimi izdelki ter proizvodnjo alkohola in alkoholnih pijač.

11. člen

Davčno upravo vodi direktor davčne uprave, ki vodi tudi delo Glavnega urada.

Direktor davčne uprave ima namestnika.

Direktorja davčne uprave in njegovega namestnika imenuje in razrešuje Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za finance.

12. člen

Davčni urad in Posebni davčni urad vodi direktor, ki ga imenuje in razrešuje minister, pristojen za finance, na predlog direktorja davčne uprave.

4. DAVČNI NADZOR

13. člen

Davčni nadzor opravlja davčni organ s kontrolo in inšpekcijskimi pregledi na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek in zakona, ki ureja upravo, če s tem zakonom ni drugače določeno.

14. člen

Kontrola obsega preverjanje pravilnosti in pravočasnosti vlaganja davčnih napovedi in davčnih obračunov, obračunavanja in plačevanja davkov na podlagi obrazcev in drugih predpisanih podatkov. Kontrola se praviloma opravlja v prostorih davčnega organa.

Kontrolo opravlja davčni kontrolor (v nadaljnjem besedilu: kontrolor), ki je za svoje delo odgovoren direktorju davčnega urada.

15. člen

Inšpekcijski pregled obsega preverjanje pravilnosti in pravočasnosti obračunavanja davkov, poslovanja davčnih zavezancev, preverjanje knjigovodskih in drugih evidenc, ugotavljanje neprijavljenih dohodkov in odrejanje ukrepov, določenih z zakonom.

Inšpekcijski pregled se praviloma opravlja v prostorih in na stvareh davčnega zavezanca; če so poslovne knjige in evidence pri osebi, ki le-te vodi za davčne zavezance, se inšpekcijski pregled lahko opravi tudi pri tej osebi.

16. člen

Inšpekcijski pregled opravlja davčni inšpektor (v nadaljnjem besedilu: inšpektor) na območju svojega davčnega urada. Za svoje delo je odgovoren direktorju davčnega urada.

Inšpektor lahko opravlja inšpekcijski pregled tudi izven območja svojega davčnega urada na podlagi pooblastila, ki mu ga v soglasju z direktorjem njegovega davčnega urada da direktor davčnega urada, na katerega območju naj bi pregled opravil. Za svoje delo je odgovoren direktorju, ki mu je dal pooblastilo za inšpekcijski pregled.

17. člen

Inšpektor samostojno opravlja naloge inšpekcijskega pregleda, odloča v davčnem postopku in odreja druge ukrepe v davčnem postopku, za katere je pooblaščen po tem zakonu.

18. člen

Davčni zavezanec, njegov zastopnik ali pooblaščenec lahko prisostvuje pri inšpekcijskem pregledu, o čemer ga je inšpektor dolžan seznaniti.

Če davčni zavezanec, njegov zastopnik ali pooblaščenec ovira inšpektorja pri pregledu, lahko inšpektor zahteva, da se le-ta odstrani.

19. člen

Da bi inšpektor pri opravljanju inšpekcijskega pregleda lahko ugotovil višino davčne obveznosti, ima pravico pregledati poslovne prostore in druge prostore, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti ali pridobivanje dohodkov, naprave, blago, stvari, predmete, poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente, ki omogočajo vpogled v poslovanje davčnega zavezanca. Za poslovne prostore se štejejo tudi stanovanjski prostori, ki jih je davčni zavezanec določil kot svoj sedež oziroma kot poslovni prostor, kjer se opravlja dejavnost.

Inšpektor ima pravico pregledati listine, ki dokazujejo pravni status davčnega zavezanca ter druge listine in dokumente, s katerimi se ugotavlja istovetnost oseb pri inšpekcijskem pregledu.

Inšpektor lahko pri inšpekcijskem pregledu ugotavlja tudi podatke o številu, prejemkih in pogodbah zaposlenih ter jih primerja s prijavljenimi podatki.

Kadar se inšpekcijski pregled opravlja v prostorih in na stvareh davčnega zavezanca oziroma v prostorih osebe, ki vodi davčnemu zavezancu poslovne knjige in evidence, mora le-ta inšpektorju zagotoviti pogoje za nemoteno opravljanje pregleda.

20. člen

Pri opravljanju inšpekcijskega pregleda ima inšpektor pravico preveriti listine, ki spremljajo blago na poti oziroma pri transportu.

Če se mora pri preverjanju blaga na poti ali pri transportu posebej urediti prometni režim, mora inšpektor zahtevati pomoč policije.

21. člen

Inšpektor ima pravico največ za 15 dni zaseči listine, predmete, vzorce in drugo blago, če je to potrebno za zavarovanje dokazov, za natančno ugotovitev nepravilnosti ali če davčni zavezanec to uporablja za kršitve, oziroma če je bilo to pridobljeno s kršitvami davčnih predpisov ter ima pravico za največ tri dni prepovedati opravljati dejavnost.

Davčni zavezanec lahko zahteva, da se mu vrnejo zaseženi predmeti iz prejšnjega odstavka pred rokom, če izkaže, da jih nujno potrebuje pri poslovanju.

Davčni organ o vrnitvi predmetov iz prejšnjega odstavka odloči s sklepom v treh dneh.

22. člen

Inšpektor lahko z odločbo začasno prepove opravljati dejavnost in zapečati poslovne in druge prostore, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti:

-

če je zavezanec ali fizična oseba, ki pri davčnem zavezancu opravlja promet proizvodov oziroma storitev, dvakrat v enem letu prodal blago oziroma opravil storitev brez izdaje ustrezne listine;

-

če davčni zavezanec ali fizična oseba, ki pri davčnem zavezancu opravlja promet proizvodov oziroma storitev, dvakrat v enem letu za nabavljeno blago za nadaljnjo prodajo ali reprodukcijo oziroma za prejete storitve ni imel ustreznih listin.

Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe iz prejšnjega odstavka.

Podrobnejše predpise o načinu izvajanja začasne prepovedi opravljanja dejavnosti in zapečatenju poslovnih in drugih prostorov izda minister, pristojen za finance.

23. člen

Zaradi ugotavljanja davčnih obveznosti uporabljajo davčni zavezanci naprave, postopke in tehnologijo, ki jo predpiše minister, pristojen za finance.