Pravilnik o uporabi prisilnih sredstev v carinski službi...

4192. Pravilnik o uporabi prisilnih sredstev v carinski službi

Na podlagi 29.b člena Zakona o carinski službi (Uradni list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo in 113/05 – ZJU-B) izdaja minister za finance v soglasju z ministrom za notranje zadeve

P R A V I L N I K o uporabi prisilnih sredstev v carinski službi

I. SPLOŠNO

1. člen

(vsebina)

Ta pravilnik določa način uporabe prisilnih sredstev, ki jih opredeljuje Zakon o carinski službi (Uradni list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo in 113/05 – ZJU-B, v nadaljnjem besedilu: zakon).

2. člen

(pomen izrazov)

(1)

Upiranje je vsako aktivno ali pasivno dejanje, s katerim oseba pooblaščeni uradni osebi carinske službe (v nadaljnjem besedilu: pooblaščena uradna oseba) onemogoča izvršitev naloge.

(2)

Pasivno upiranje je neupoštevanje odredbe pooblaščene osebe oziroma onemogočanje izvedbe naloge z določenim ravnanjem osebe (če se oseba usede, uleže, obrne stran, se prime za predmet ali drugo podobno ravnanje).

(3)

Aktivno upiranje je upiranje z uporabo orožja, orodja, drugih predmetov in sredstev ali fizične sile, pri čemer ima oseba, ki se upira, namen pooblaščeni uradni osebi preprečiti izvedbo naloge. Za aktivno upiranje velja tudi hujskanje k upiranju, beg osebe in ogrožanje. Pri ogrožanju oseba s svojim položajem, kretnjami ali drugim ravnanjem kaže na to, da bo napadla pooblaščeno uradno osebo ali drugo osebo.

(4)

Napad je nasilno dejanje, storjeno z orožjem, orodjem ali drugimi predmeti ali s fizično silo, s katerim napadalec kaže namen, pooblaščeno uradno osebo onesposobiti, poškodovati ali ji vzeti življenje.

(5)

Prisilna sredstva so sredstva za vklepanje, uporaba fizične sile, palice ter sredstva za pasivizacijo.

3. člen

(primeri in način uporabe)

(1)

Pooblaščena uradna oseba sme uporabiti prisilna sredstva samo v primerih in na način, ki jih določa zakon in ta pravilnik.

(2)

Pooblaščena uradna oseba mora pri uporabi prisilnih sredstev upoštevati načelo izvzetosti (imunitete) določenih oseb.

4. člen

(omejitev uporabe)

(1)

Prisilna sredstva se smejo uporabljati, dokler ni dosežen njihov namen.

(2)

Prisilna sredstva mora pooblaščena uradna oseba opustiti takoj, ko prenehajo razlogi za njihovo uporabo.

5. člen

(varstvo človekovih pravic)

Uporaba prisilnih sredstev se mora izvesti strokovno in odločno, vendar obzirno, tako da se brez potrebe ne prizadeneta človekova osebnost in dostojanstvo ter se ne ogrožata življenje in varnost oseb, ki niso v postopku.