Pravilnik o gozdnih prometnicah

4445. Pravilnik o gozdnih prometnicah

Na podlagi četrtega odstavka 37. člena Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z ministrom za okolje, prostor in energijo

P R A V I L N I K o gozdnih prometnicah

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

Ta pravilnik določa pogoje za načrtovanje, projektiranje, gradnjo, vzdrževanje, način uporabe in evidentiranje grajenih gozdnih prometnic ter načrtovanje, pripravo, uporabo in vzdrževanje negrajenih gozdnih vlak z vidika gospodarjenja z gozdovi ter izvajanja posegov v prostor.

2. člen

(pomen izrazov)

Uporabljeni izrazi, v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:

1.

grajene gozdne prometnice so gozdne prometnice, katerih kote planuma v mešanem profilu odstopajo od kote terena za več kot 0,5 m na pretežni dolžini trase, sicer so negrajene;

2.

gozdna cesta je grajena gozdna prometnica, ki je namenjena predvsem gospodarjenju z gozdom, je nekategorizirana v skladu s predpisi, ki urejajo javne ceste, omogoča racionalen prevoz gozdnih lesnih sortimentov in je vodena v evidencah gozdnih cest;

3.

gozdna vlaka je grajena ali negrajena gozdna prometnica, namenjena spravilu lesa s spravilnimi sredstvi;

4.

protipožarna preseka je protipožarna gozdna cesta ali protipožarna pot, ki odpira požarno ogrožen prostor 1. in 2. kategorije v skladu z gozdnogospodarskimi načrti in je v situacijskem poteku prilagojena zahtevam protipožarnega varstva. Tehnični elementi in projektna dokumentacija protipožarne ceste ustrezajo gozdni cesti, tehnični elementi protipožarne poti ustrezajo gozdni vlaki;

5.

odpiranje gozdov z gozdnimi prometnicami je sestavni del trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in zajema vsa strokovna opravila in ukrepe, ki ustvarjajo možnost vstopa v gozdni prostor z namenom koriščenja dobrin tega prostora, ob upoštevanju najmanjših poškodb tal, gozdnega sestoja in krajine ter obsega načrtovanje in graditev, gozdnih cest, protipožarnih presek in gozdnih vlak;

6.

predel odpiranja je prostorsko zaokrožen predel z gozdovi, kjer načrtovan gradbeni poseg spremeni način ali učinkovitost spravila in prevoza lesa;

7.

ničelnica gozdne ceste je predvidena okvirna os bodoče ceste, ki je opredeljena na terenu s kardinalnimi točkami trase in bistvenimi točkami ničelnice;

8.

kardinalne točke trase so začetek in konec načrtovane trase gozdne ceste ter točke, kjer ničelnica gozdne ceste prečka značilne reliefne oblike (pozitivne kardinalne točke: greben, sedlo...) ali se jih mora bodoča trasa izogniti (negativne kardinalne točke: brlog, kaluža, preža...);

9.

bistvene točke ničelnice so tiste točke ničelnice gozdne ceste na terenu skozi katere mora potekati bodoča trasa gozdne ceste (sedlo, stojišče žične naprave, prehod preko potoka, lesno skladišče, obračališča, ipd.). Bistvene točke ničelnice izbrane trase so na terenu označene z lesenimi količki. Bistvena točka ničelnice je lahko tudi pozitivna kardinalna točka trase.

II. GOZDNE CESTE

1. Načrtovanje gozdne ceste

3. člen

(sistem načrtovanja odpiranja gozdov z gozdnimi cestami)

(1)

Sistem načrtovanja odpiranja gozdov z gozdnimi cestami sestavlja okvirno in podrobno načrtovanje odpiranja gozdov. Načrtovanje odpiranja gozdov z gozdnimi cestami izvaja Zavod za gozdove Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Zavod).

(2)

Z okvirnim načrtovanjem odpiranja gozdov z gozdnimi cestami, ki poteka v okviru gozdnogospodarskega načrtovanja, se določijo prednostna območja za gradnjo gozdnih cest in protipožarnih gozdnih cest.

(3)

S podrobnim načrtovanjem odpiranja gozdov z gozdnimi cestami, ki poteka v okviru izdelave elaborata ničelnic in je obvezna podlaga za projektiranje gozdne ceste, se določijo bistveni elementi možnih tras gozdne ceste v predelu odpiranja.

4. člen

(elaborat ničelnic)

(1)

Z elaboratom ničelnic gozdne ceste se opredelijo:

-

meje predela odpiranja gozdov z gozdnimi cestami,

-

bistvene točke možnih ničelnic predlagane gozdne ceste,

-

minimalni pogoji za projektiranje in gradnjo, predlog režima uporabe ter omejitve glede načinov spravila lesa.

(2)

Elaboratu ničelnic gozdne ceste se mora priložiti kopijo katastrskega načrta (PKN5), na kateri so vrisane najmanj:

-

meje predela odpiranja gozdov z gozdnimi cestami s parcelnimi številkami in mejami,

-

meje gozdnogospodarskih prostorskih enot v predelu odpiranja,

-

situacije in imena obstoječih gozdnih cest v predelu odpiranja,

-

obstoječe in načrtovane vlake v veljavnih gozdnogojitvenih načrtih v predelu odpiranja,

-

situacije zakoličenih bistvenih točk ničelnic.

(3)

Vlogo za določitev elaborata ničelnic vloži investitor na Zavod. Vlogi mora biti priložena najmanj lokacijska informacija ali kopija lokacijskega načrta. Rok za izdajo elaborata ničelnic je en mesec od prejema vloge.

2. Projektiranje gozdne ceste

5. člen

(projektiranje gozdne ceste)

(1)

Projektiranje gozdne ceste zajema najmanj izdelovanje projektne in tehnične dokumentacije za gradnjo gozdne ceste kot enostavnega ali manj zahtevnega objekta ter z njim povezano svetovanje.

(2)

Projektiranje gozdne ceste se opravlja po pogojih določenih v predpisih, ki urejajo graditev objektov, in zajema projektiranje gozdne ceste kot enostavnega objekta ter projektiranje gozdne ceste kot manj zahtevnega objekta.

6. člen

(načrt gozdne ceste)

Gozdna cesta kot enostavni objekt za katerega ni potrebno gradbeno dovoljenje po predpisih, ki urejajo graditev objektov, se gradi na podlagi načrta gozdne ceste, ki vsebuje:

1.

podatke o imenu in lokaciji objekta, investitorju in izdelovalcu načrta;

2.

elaborat ničelnic;

3.

tehnično poročilo z naslednjimi vsebinami:

-

podatke o namenu objekta, predelu odpiranja, obstoječih prometnicah, načinih spravila lesa, geoloških, pedoloških, vodnih, klimatskih in sestojnih razmerah ter lastništvu in funkcijah gozdov,

-

podatke o trasah ter bistvenih točkah obravnavanih ničelnic, z utemeljitvijo izbrane ničelnice,

-

podatke o gradbenih elementih in tehnologiji gradnje,

-

utemeljitev odstopanj od mejnih tehničnih specifikacij za gozdne ceste iz 8. člena tega pravilnika,

-

presojo neposrednih in posrednih vplivov nameravane gradnje na gozdni ekosistem,

-

oceno gradbenih stroškov;

4.

tehnične risbe:

-

karakteristični prečni profil ceste v premi (M 1:50, M 1:100),

-

situacijo (M 1:1000), podolžni profil (M 1:1.000 / M 1:100) cestne osi in cestišča z vrisanimi propusti ter prečne profile cestnega telesa (M 1:40 – 400) izbrane trase s podatki za zakoličbo cestnega telesa,

-

mesta priključkov vlak, izogibališč, skladišča lesa in obračališč v situacijo ceste,

-

detajle prečnih profilov ceste na mestih nestandardnih cevnih propustov in objektov (M 1:50 – 200).

7. člen

(dodatne vsebine načrta)

(1)

Idejni projekt za gradnjo gozdne ceste kot manj zahtevnega objekta mora poleg vsebine, določene s predpisi, ki urejajo projektno in tehnično dokumentacijo, vsebovati tudi primerjavo okvirnih dolžin, tehnične zahtevnosti gradnje, načinov spravila lesa, povprečnih spravilnih razdalj, vplivov na gozdni ekosistem ter pomen variant za razvoj podeželja, turizma, rekreacije in ostalih rab gozdnih cest.

(2)

Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo gozdne ceste kot manj zahtevnega objekta vsebuje tudi načrt gozdne ceste, ki sodi med druge gradbene načrte. Tehnično poročilo takšnega načrta mora poleg vsebine, določene s predpisi, ki urejajo projektno in tehnično dokumentacijo, vsebovati tudi elaborat ničelnic iz 4. člena tega pravilnika, podatke iz 3. točke 6. člena tega pravilnika, podatke o prečnem in vzdolžnem odvodnjavanju cestnega telesa, rezultate hidravličnih izračunov nestandardnih cevnih propustov, ukrepe za zmanjševanje negativnih vplivov pri izvajanju gradbenih del, upoštevajoč projektne pogoje soglasodajalcev, povzetek predizmer izbrane trase ter predračun gradbenih del. Tehnične risbe načrta gozdne ceste kot manj zahtevnega objekta morajo poleg vsebine, ki je določena s predpisi o projektni in tehnični dokumentaciji, vsebovati tudi vsebine iz 9. člena tega pravilnika.

8. člen

(mejne tehnične specifikacije gozdne ceste)

(1)

Mejni konstrukcijski elementi nove ali rekonstruirane gozdne ceste v situaciji so:

-

širina vozišča v premi do 3,5 m,

-

minimalni radiji horizontalnih krivin (RH(min)) je 9,0 m v cestni osi, v krivinah z radijem pod 30,0 m je potrebno projektirati razširitve vozišča,

-

skupno vplivno območje gradbenega posega na mehansko stabilnost, varnost pred požarom in zaščito okolja med gradnjo določa širina izsekanega pasu gozda, ki poteka najmanj 1,0 m nad odkopno brežino in najmanj 3,0 m od cestne osi v nasipu,

-

skupno vplivno območje gozdne ceste na mehansko stabilnost, varnost pred požarom in zaščito okolja v času njene uporabe določajo stičnice cestnega telesa s terenom,

-

meteorne vode iz cevnih propustov ni dovoljeno speljati neposredno v žive vodotoke, iztoki pa morajo biti izdelani tako, da ne povzročajo progresivnih erozijskih procesov.

(2)

Mejni konstrukcijski elementi nove ali rekonstruirane gozdne ceste v podolžnem profilu so:

-

največji naklon nivelete planuma je 12%, odstopanja navzgor in ničelni naklon nivelete morajo biti posebej utemeljeni v tehničnem poročilu,

-

minimalni radij vertikalnih krivin (RV(min)) 350,0 m, odstopanja R(min) navzdol so posebej utemeljena v tehničnem poročilu.

(3)

Mejni konstrukcijski elementi nove ali rekonstruirane gozdne ceste v prečnem profilu so:

-

naklon odkopne brežine v razponu od 1:1 do 5:1 glede na vrsto hribine,

-

naklon nasipne brežine v razponu od 1:1,25 do 1:1,5 glede na vrsto hribine,

-

koritnica, bankina oziroma hodnik horizontalne širine najmanj 0,5 m,

-

jarek horizontalne širine najmanj 0,8 m na nivoju planuma,

-

minimalni premer betonskega cevnega propusta za odvodnjavanje meteorne vode je 500 mm,

-

prečni naklon vozišča mora znašati najmanj 3%.

(4)

Gozdna cesta mora biti odmaknjena od zemljišč, na katerih investitor nima pravice graditi, najmanj za širino cestnega telesa.

(5)

Dovoljeno odstopanje cestne osi od bistvenih točk izbrane ničelnice v situaciji znaša +/– 4,0 m. Za večja odstopanja pri projektiranju ali izvedbi gradbenih del je potrebno pridobiti pisno soglasje Zavoda.

9. člen

(vsebine risb načrta gozdne ceste kot manj zahtevnega objekta)

(1)

Risbe načrta gozdne ceste kot manj zahtevnega objekta vsebujejo najmanj risbo situacije gozdne ceste, risbo podolžnega profila gozdne ceste, risbo prečnega profila gozdne ceste in so na posameznem listu lahko kombinirane.

(2)

Risba situacije gozdne ceste vsebuje:

-

merilo risbe M 1:1000,

-

oznake profilov,

-

os ceste, rob cestišča in stičnico,