Sklep o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in...

2974. Sklep o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic

Na podlagi 74. in 92. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 104/04 - uradno prečiščeno besedilo) ter prvega odstavka 31. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 58/02 in 85/02) izdaja Svet Banke Slovenije

S K L E P o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic

I. NAMEN SKLEPA

1.

Banka oziroma hranilnica (v nadaljevanju: banka) mora spremljati in ocenjevati kreditna tveganja, ki jim je izpostavljena pri svojem poslovanju.

Kreditno tveganje pomeni tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do banke.

2.

Banka mora finančna sredstva in prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah razvrstiti v skupine po tveganosti in oceniti višino izgub iz kreditnega tveganja (oslabitev sredstev na nadomestljivo vrednost in oblikovanje rezervacij za zunajbilančne postavke) v skladu z veljavnimi določili Mednarodnih standardov računovodskega poročanja, prevzetimi za uporabo v Evropski uniji, in poglavja II. do V. tega sklepa. Razvrščanje v skupine temelji na oceni sposobnosti dolžnika izpolnjevati obveznosti do banke ob dospelosti in kvaliteti zavarovanja.

II. OPREDELITVE

3.

Tvegane aktivne bilančne postavke banke (finančna sredstva in naložbene nepremičnine) po tem sklepu obsegajo vse dospele in nedospele kratkoročne in dolgoročne kredite, naložbe v vrednostne papirje in dolgoročne naložbe v kapital, eskontirane menice, terjatve iz finančnih najemov, terjatve iz izvedenih (izpeljanih) finančnih instrumentov, naložbe v naložbene nepremičnine, obračunane obresti, nadomestila in opravnine (provizije) ter terjatve za plačane garancije, avale in druge prevzete obveznosti, vloge pri bankah ter druge postavke, ki jih je mogoče razporediti na posameznega dolžnika in so merjene po metodi odplačne vrednosti, nabavni vrednosti ali po pošteni vrednosti.

Tvegane zunajbilančne postavke banke (prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah) po tem sklepu obsegajo izdane finančne garancije, avale, nekrite akreditive ter posle s podobnim tveganjem, na podlagi katerih lahko za banko nastane obveznost plačila.

Netvegane aktivne bilančne postavke banke obsegajo po tem sklepu denar v blagajni, stanja na računih pri Banki Slovenije, terjatve do Banke Slovenije in Republike Slovenije, terjatve do Evropskih skupnosti, vlad in centralnih bank držav cone A, kot je opredeljena v veljavnem sklepu o kapitalski ustreznosti bank in hranilnic, ter opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena dolgoročna sredstva.

Za namen tega sklepa Republika Slovenija pomeni institucionalne enote, ki so na podlagi veljavne Uredbe o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije institucionalnih sektorjev vključene med neposredne uporabnike državnega proračuna (S.13111), ter Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

4.

Nepristranski dokazi o oslabitvi finančnega sredstva ali skupine sredstev oziroma možnosti izgube iz prevzetih obveznosti po zunajbilančnih postavkah vključujejo podatke o dogodkih, ki jih pridobi banka, in sicer:

-

pomembnih finančnih težavah dolžnika;

-

dejanskem kršenju pogodbe, kot je kršitev pri plačevanju obresti/glavnice oziroma neizpolnitev drugih pogodbenih določil;

-

da zaradi ekonomskih oziroma pravnih razlogov, ki se nanašajo na finančne težave dolžnika, pride do restrukturiranja finančnih sredstev;

-

da obstaja verjetnost, da bo dolžnik šel v stečaj ali v finančno reorganizacijo;

-

da obstaja merljivo zmanjšanje pričakovanih denarnih tokov skupine finančnih sredstev od začetnega pripoznavanja teh sredstev, čeprav zmanjšanje še ne more biti razporejeno na posamezno sredstvo v skupini, vključujoč:

-

negativne spremembe pri poravnavanju dolgov v skupini,

-

nacionalne ali lokalne ekonomske pogoje, ki so povezani z neporavnavanjem finančnih sredstev v skupini.

5.

Oslabitev finančnega sredstva je razlika med knjigovodsko in nadomestljivo vrednostjo.

Nadomestljiva vrednost je opredeljena kot sedanja vrednost (diskontirana vrednost) pričakovanih prihodnjih denarnih tokov ob uporabi izvirne efektivne obrestne mere.

Efektivna obrestna mera je obrestna mera, ki natančno razobrestuje (diskontira) pričakovane prihodnje denarne tokove skozi obdobje pričakovane dobe finančnega sredstva ali, če je primerneje, skozi krajše obdobje na čisto knjigovodsko vrednost finančnega sredstva. Izračun vključuje vsa prejeta in dana nadomestila ter zneske v skladu s pogodbo.

Oslabitev finančnega sredstva, merjenega po odplačni vrednosti, se izmeri z uporabo izvirne efektivne obrestne mere finančnega sredstva. V primeru, da je obrestna mera spremenljiva, se denarni tokovi diskontirajo s tedaj veljavno obrestno mero, določeno s pogodbo.

Alternativno se oslabitev finančnega sredstva lahko meri po pošteni vrednosti upoštevajoč tržno ceno.

6.

Rezervacija za prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah se pripozna, če:

-

ima banka zaradi preteklega dogodka sedanjo obveznost,

-

je verjetno, da bo banka morala obveznost poravnati in

-

je mogoče zanesljivo oceniti znesek obveznosti, ki predstavlja izgubo banke.

Višina rezervacije za prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah je enaka sedanji vrednosti (diskontirani vrednosti) ocenjenih bodočih plačil. Pri izračunu diskontirane vrednosti se uporabi diskontna mera, ki odraža tveganja, vezana na to obveznost (rezervacijo). Diskontna mera ne sme vključevati tveganj, zaradi katerih so že bili prilagojeni bodoči denarni tokovi.

7.

Pri izračunu oslabitve finančnega sredstva oziroma rezervacije za prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah se upoštevajo tudi pričakovani denarni tokovi iz unovčitve zavarovanj (prvovrstnih in primernih ter zavarovanj z zastavo premičnin in nepremičnin). Denarni tokovi iz unovčitve zavarovanj s premičninami in nepremičninami se lahko v izračunu upoštevajo le pod pogoji in v obsegu, kot je to določeno v nadaljnjih odstavkih te točke.

Zavarovanja s premičninami in nepremičninami lahko banka upošteva pri izračunu oslabitve finančnega sredstva oziroma rezervacije za prevzeto obveznost po zunajbilančnih postavkah le, če razpolaga z vso potrebno dokumentacijo, iz katere je razvidno, da je zastavljena premičnina ali nepremičnina učinkovito in ustrezno sredstvo sekundarnega poplačila, kar pomeni, da mora banka dokazati, da za to premičnino ali nepremičnino obstaja trg ter da je unovčljiva v razumnem roku.

Banka pri izračunu upošteva le tisti del vrednosti zavarovanja z nepremičnino, ki ostane po odbitku zneskov vseh obveznosti, katerih izpolnitev je zavarovana z isto nepremičnino in so v zemljiški knjigi pri tej nepremičnini vknjižene z boljšim vrstnim redom, oziroma po odbitku sorazmernega dela zneskov tistih obveznosti, ki so v zemljiški knjigi pri tej nepremičnini vknjižene z istim vrstnim redom.

Kot vrednost zavarovanja z nepremičnino se upošteva zadnja ocena tržne vrednosti nepremičnine, ki jo izdela pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin, upoštevajoč vse stroške, povezane s prodajo in ki ni starejša od enega leta oziroma kupoprodajno pogodbo, ki ne sme biti starejša od enega leta.

Banka mora ob zavarovanju s hipoteko in v primeru, da zastavljena nepremičnina ni v njeni posesti, imeti vsaj naslednjo dokumentacijo:

1.a)

neposredno izvršljivi notarski zapis o zavarovanju z vknjižbo hipoteke na zastaviteljevi nepremičnini ali o zavarovanju z ustanovitvijo zemljiškega dolga z vpisom v zemljiško knjigo in izstavitvijo zemljiškega pisma ter, kadar je to potrebno, dokazilo, da je nepremičnina v upravičeni tuji posesti;

b)

pravnomočni sklep sodišča o dovolitvi vpisa hipoteke oziroma zemljiškega dolga na nepremičnini v zemljiško knjigo z notarskim zapisom o sklenitvi sporazuma o zastavi nepremičnin in, kadar je to potrebno, dokazilo, da je nepremičnina v upravičeni tuji posesti;

2.

ažuren zemljiškoknjižni izpisek;

3.

zavarovalno polico za nepremičnino, vinkulirano v korist banke, in

4.

cenitveno poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin oziroma kupoprodajno pogodbo, ki ne sme biti starejša od enega leta, kar mora banka pridobiti ob ustanovitvi zavarovanja z nepremičnino.

Med trajanjem razmerja zavarovanja z nepremičnino mora banka redno spremljati vrednost zastavljene nepremičnine in oceno te vrednosti za poslovne nepremičnine izdelati najmanj enkrat letno, za stanovanjske nepremičnine pa najmanj enkrat na tri leta. Ob morebitnih pomembnih spremembah pogojev na trgu je treba vrednost nepremičnine ocenjevati še pogosteje. Za spremljavo vrednosti in identifikacijo nepremičnin, pri katerih je treba opraviti prevrednotenje, lahko banka uporablja tudi statistične metode.

Ponovna pridobitev cenitvenega poročila pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin je potrebna v sledečih primerih:

-

kadar pride do pomembnega padca cene nepremičnine v primerjavi s splošno ravnijo cen na trgu;

-

kadar gre za nepremičnine, ki služijo zavarovanju finančnega sredstva oziroma prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah, ki presegajo 720 milijonov tolarjev (3 mio EUR) ali 5% kapitala banke; te nepremičnine mora pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin vrednotiti najmanj enkrat na tri leta.

Banka pri izračunu oslabitve finančnega sredstva oziroma rezervacije za prevzeto obveznost po zunajbilančnih postavkah lahko upošteva zavarovanje s premičnino, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

-

obstoj likvidnega trga, ki omogoča hitro in ekonomsko učinkovito (po primerni ceni) unovčenje zavarovanja;

-

obstoj dobro uveljavljenih, javno dostopnih tržnih cen;

-

operativni pogoji:

-

dogovor o zavarovanju je pravno izvršljiv in omogoča unovčenje zavarovanja v sprejemljivem času,

-

prednost pred preostalimi upniki pri realizaciji zavarovanja,

-

redna kontrola vrednosti predmeta zastave – vsaj enkrat letno, pogosteje v primeru pomembnih sprememb na trgu,

-

kreditna pogodba vsebuje natančen opis zavarovanja, način in pogostnost prevrednotenja,

-

banka ima določene vrste premičnin, sprejemljivih za zavarovanje, ter v okviru internih politik ustrezno dokumentirane politike in postopke glede potrebnega pokritja za posamezno vrsto predmeta zavarovanja (potrebnega razmerja med izpostavljenostjo in vrednostjo zavarovanja),

-

banka ima v kreditnih politikah opredeljene zahteve v zvezi z zavarovanjem glede na obseg izpostavljenosti do dolžnika, zahteve glede pravočasnega unovčenja zavarovanja, glede določitve cene oziroma tržne vrednosti zavarovanja in podobno,

-

začetno vrednotenje in poznejša prevrednotenja morajo v celoti upoštevati kakršnokoli poslabšanje ali zastarelost zavarovanja,

-

banka mora imeti pravico do fizičnega pregleda zavarovanja,

-

banka ima vzpostavljene postopke za kontrolo ustreznosti škodnega zavarovanja predmeta zastave,

-

zastava mora biti vpisana v Register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin.

8.

Posamezno pomembno finančno sredstvo oziroma prevzeta obveznost po zunajbilančnih postavkah v skladu s tem sklepom predstavlja celotno izpostavljenost do enega dolžnika, katere vrednost presega 0,5% kapitala ali 150 milijonov tolarjev. Finančna sredstva oziroma prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah, ki sestavljajo to izpostavljenost, morajo biti ocenjene posamično.