Pravilnik o razdelitvi vinogradniškega območja v...

3317. Pravilnik o razdelitvi vinogradniškega območja v Republiki Sloveniji, absolutnih vinogradniških legah in o dovoljenih ter priporočenih sortah vinske trte

Na podlagi 9. točke prvega odstavka 42. člena zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina (Uradni list RS, št. 70/97 in 16/01) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

P R A V I L N I K o razdelitvi vinogradniškega območja v Republiki Sloveniji, absolutnih vinogradniških legah in o dovoljenih ter priporočenih sortah vinske trte

I. SPLOŠNA DOLOČBA

1. člen

Ta pravilnik določa razdelitev vinogradniškega območja v Republiki Sloveniji na vinorodne dežele, vinorodne okoliše, vinorodne podokoliše, vinorodne ožje okoliše, vinorodne kraje in vinorodne lege (v nadaljnjem besedilu: vinorodne enote), absolutne vinogradniške lege ter dovoljene in priporočene sorte in podlage vinske trte za pridelavo mošta, vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina, ki se smejo saditi v posameznih vinorodnih okoliših.

II. VINORODNE ENOTE

2. člen

Vinogradniško območje v Republiki Sloveniji se glede na ekološke pogoje, lastnosti vin in druge dejavnike (npr. tradicijo, ipd.) deli na tri vinorodne dežele (Podravje, Posavje in Primorska), ki se naprej delijo na vinorodne okoliše. Vinorodni okoliši se lahko delijo na vinorodne podokoliše, vinorodne ožje okoliše, vinorodne kraje in vinorodne lege.

3. člen

(1)

Vinorodna dežela je najširše geografsko območje s podobnimi podnebnimi in talnimi razmerami, ki skupaj z ostalimi dejavniki vplivajo na glavne organoleptične lastnosti vina, pridelanega na območju vinorodne dežele.

(2)

Vinorodni okoliš je geografsko območje, ki predstavlja osnovno enoto razdelitve vinogradniškega območja, ima relativno izenačene podnebne, reliefne, talne in druge dejavnike ter določen trsni izbor vinskih sort. Zaradi vpliva teh dejavnikov imajo vina, pridelana v posameznem vinorodnem okolišu, podobne in za vinorodni okoliš značilne organoleptične lastnosti.

(3)

Vinorodni podokoliš je geografsko opredeljeno pridelovalno območje, po obsegu manjše od vinorodnega okoliša, v katerem se zaradi ekoloških in agrobioloških razmer, kakovost in organoleptične lastnosti vin ločijo od ostalih vin, pridelanih v drugih delih tega okoliša.

(4)

Vinorodni ožji okoliš je geografsko opredeljeno pridelovalno območje, po obsegu manjše od vinorodnega podokoliša, v katerem agroekološke razmere omogočajo posebno kakovost in organoleptične lastnosti vina določenih sort vinske trte, ki se tradicionalno gojijo na tem območju.

(5)

Vinorodni kraj in vinorodna lega sta najmanjši geografsko opredeljeni pridelovalni območji, s specifičnimi podnebnimi, reliefnimi, talnimi, višinskimi in drugimi agrobiološkimi razmerami, ki pri določenih sortah vinske trte omogočajo pridelavo grozdja in vina, ki se po kakovosti in organoleptičnih lastnostih razlikuje od grozdja in vina, pridelanega v ostalih pridelovalnih območjih istega vinorodnega okoliša, ter so za to območje pridelovalci izrazili interes za uporabo naziva vinorodnega kraja ali vinorodne lege pri označevanju vina.

4. člen

(1)

Opisne in grafične meje vinorodnih enot določi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), na podlagi strokovnih analiz podatkov o klimi, tleh, matični kameninski osnovi, lastnostih vina, tradiciji pridelave grozdja in vina in drugih kriterijev. Pri določitvi meja vinorodnih krajev in vinorodnih leg se upošteva tudi interes pridelovalcev za uporabo naziva vinorodnega kraja ali vinorodne lege pri označevanju vina.

(2)

Meje vinorodnih enot morajo biti geografsko zaokrožene in potekajo po mejah katastrskih občin oziroma po v naravi določenih mejah (npr. potoki, reke, ceste, poti, ipd.).

5. člen

(1)

Opisne meje vinorodnih enot so navedene v prilogah 1, 2 in 3, ki so sestavni del tega pravilnika.

(2)

Grafične meje vinorodnih enot določi in vodi ministrstvo v katastru vinogradov, ki ga vodi v skladu s predpisom, ki ureja register pridelovalcev grozdja in vina in kataster vinogradov (v nadaljnjem besedilu: kataster vinogradov).

III. ABSOLUTNE VINOGRADNIŠKE LEGE

6. člen

(1)

Vinska trta se lahko goji le znotraj posameznih vinorodnih enot na absolutnih vinogradniških legah.

(2)

Absolutna vinogradniška lega je tista, na kateri vinska trta glede na naravne pogoje zagotavlja količinsko in kakovostno optimalne pridelke grozdja.

(3)

Glede na razmere za rast in razvoj vinske trte se absolutne vinogradniške lege razvrstijo v razrede absolutnih vinogradniških leg. Osnova za razvrstitev v razrede absolutnih vinogradniških leg je metodika, ki jo na predlog strokovnih institucij potrdi minister, pristojen za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), in ki kot kriterij za razvrstitev upošteva nadmorsko višino, ekspozicijo, nagib, klimatološke značilnosti, pedološko zgradbo tal ter človeške in druge dejavnike (npr. tradicijo, ipd.).

(4)

Kriteriji iz prejšnjega odstavka se določijo za vsak vinorodni okoliš posebej, če je potrebno pa tudi za ožjo vinorodno enoto.

(5)

Absolutne vinogradniške lege in njihova razvrstitev v razrede absolutnih vinogradniških leg se vodijo v katastru vinogradov na katastrsko parcelo natančno.

(6)

Pripadnost posameznega vinograda k posameznemu razredu absolutne vinogradniške lege ugotovi in vodi ministrstvo v registru pridelovalcev grozdja in vina, ki ga vodi v skladu s predpisom, ki ureja register pridelovalcev grozdja in vina in kataster vinogradov. Če so katastrske parcele znotraj vinograda v različnih razredih absolutnih vinogradniških leg, se vinograd razvrsti v tisti razred absolutnih vinogradniških leg, v katerem se nahaja večji del površine vinograda.

IV. SORTE IN PODLAGE VINSKE TRTE

7. člen

(1)

V določenem vinorodnem okolišu in v vseh manjših vinorodnih enotah znotraj tega vinorodnega okoliša se lahko sadijo le tiste sorte vinske trte in podlag, ki jih določa ta pravilnik. Glede na agrobiološke in tehnološke lastnosti so sorte vinske trte razvrščene v priporočene ali dovoljene sorte.

(2)

Za posamezen razred absolutnih vinogradniških leg znotraj posameznega vinorodnega okoliša se lahko določi dodatne pogoje za sajenje posameznih sort vinske trte. Dodatni pogoji so lahko tehnološki ali pa predstavljajo zožitev seznama sort vinske trte, ki se smejo saditi znotraj posameznega razreda absolutnih vinogradniških leg v posameznem vinorodnem okolišu.

(3)

V določenem vinorodnem okolišu se lahko z namenom preizkušanja sort v skladu s predpisi, ki urejajo semenski material kmetijskih rastlin, gojijo tudi sorte vinske trte in podlag, ki niso predpisane za ta vinorodni okoliš. Vina vinskih sort, ki so vključene v postopek preizkušanja sort, se ne smejo posebej polniti in označevati z imenom teh sort, dokler postopek preizkušanja ni končan in niso uradno vpisane med priporočene in dovoljene sorte vinske trte za posamezen okoliš.

8. člen

(1)

Priporočene sorte so sorte vinske trte, ki v določeni vinorodni enoti zagotavljajo pridelavo deželnih in kakovostnih vin ter predstavljajo gospodarsko osnovo za razvoj vinogradništva in vinarstva v določeni vinorodni enoti.

(2)

Dovoljene sorte so sorte vinske trte, ki v določeni vinorodni enoti niso širše uveljavljene kot samostojne sorte, vendar pa lahko v določenih agroekoloških razmerah izboljšajo ali dopolnijo kakovost vina s te vinorodne enote. Kot dovoljene sorte se štejejo tudi stare lokalne sorte, ki so sorte vinske trte, ki so nekoč že rasle v vinogradih v posamezni vinorodni enoti, se gojijo v zelo omejenem obsegu in na majhnih površinah ter so znane le kot lokalna posebnost, s katero se popestri ponudba vina določene vinorodne enote.

9. člen

V posameznih vinorodnih okoliših vinorodne dežele Podravje se smejo saditi naslednje sorte vinske trte:

1.

v mariborskem vinorodnem okolišu:

a)

priporočene sorte: Laški rizling, Renski rizling, Sauvignon, Beli pinot, Sivi pinot, Chardonnay, Rumeni muškat, Traminec, Dišeči traminec;

b)

dovoljene sorte: Zeleni silvanec, Šipon, Muškat Ottonel, Ranina, Rizvanec, Kraljevina, Bela žlahtnina, Kerner, Modri pinot, Modra frankinja, Žametovka, Rdeča žlahtnina, Zweigelt;

2.

v radgonsko-kapelskem vinorodnem okolišu:

a)

priporočene sorte: Laški rizling, Renski rizling, Beli pinot, Sivi pinot, Chardonnay, Sauvignon, Traminec, Dišeči traminec, Šipon, Ranina;

b)

dovoljene sorte: Rizvanec, Zeleni silvanec, Muškat Ottonel, Rumeni muškat, Modri pinot, Bela žlahtnina, Kerner, Modra frankinja, Rdeča žlahtnina, Zweigelt;