Zakon o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 1994 (ZIPRS94)

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 26-1122/1994, stran 1629 DATUM OBJAVE: 19.5.1994

RS 26-1122/1994

1222. Zakon o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 1994
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z o razglasitvi Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 1994
Razglašam zakon o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 1994, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 5. maja 1994.
Št. 0100-45/94
Ljubljana, dne 13. maja 1994.
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.
Z A K O N O IZVRŠEVANJU PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 1994

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S tem zakonom se ureja način izvrševanja proračuna Republike Slovenije za leto 1994 (vnadaljnjem besedilu: proračun), upravljanje s prihodki in odhodki proračuna ter državnim premoženjem in dolgovi.

2. člen

Proračun sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, carin, drugih dajatev in drugi prihodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z državnim premoženjem in načrtovani odhodki na ravni države razen, če je s tem zakonom drugače določeno.
V računu financiranja se izkazuje odplačevanje dolgov in zadolževanje države, ki je povezano s financiranjem salda bilance prihodkov in odhodkov.

3. člen

Če se med izvajanjem proračuna sprejme zakon, na podlagi katerega nastanejo nove obveznosti za proračun, določi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) znesek odhodkov za tak namen za tekoče leto v okviru pričakovanih prihodkov in obsega zadolžitve, ki je določen s proračunom.
Znesek odhodkov iz prejšnjega odstavka je sestavni del proračuna za tekoče leto.

II. IZVRŠEVANJE PRORAČUNA

1. Upravljanje s prihodki in odhodki

a) Oblikovanje proračuna

4. člen

Sredstva proračuna se zagotavljajo uporabnikom proračuna, ki so v posebnem delu proračuna določeni kot nosilci postavk (v nadaljnjem besedilu: uporabniki).
Uporabniki smejo uporabljati sredstva proračuna le za namene, ki so določeni s proračunom.
Sredstva proračuna se nakazujejo uporabnikom, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji za uporabo sredstev.

5. člen

Uporabniki uporabljajo sredstva proračuna v skladu s svojim letnim finančnim načrtom, ki je izkazan v posebnem delu proračuna.
Letni finančni načrt je sestavljen iz dela, ki se nanaša na sredstva za delovanje uporabnika in iz dela, ki se nanaša na sredstva za opravljanje nalog.

6. člen

Uporabniki morajo pri dogovarjanju o pogojih za izpolnjevanje obveznosti, ki se poravnavajo iz proračuna, upoštevati običajne roke plačil.
Pri dogovarjanju o obveznostih ni mogoče upoštevati revalorizacije obveznosti, če s pogodbo ni drugače določeno.
Uporabniki uporabljajo sredstva za plačevanje že opravljenih dobav in storitev. Dogovarjanje predplačil je možno le na podlagi predhodnega soglasja Ministrstva za finance in ob primernem zavarovanju predplačil.

7. člen

Uporabniki lahko prevzemajo obveznosti, ki bodo terjale plačilo v naslednjih letih. Prevzete obveznosti praviloma ne smejo presegati 25 % sredstev v okviru posameznih namenov v tekočem letu.
Uporabnik lahko prevzame obveznosti iz prejšnjega odstavka po predhodnem soglasju Ministrstva za finance.

8. člen

Uporabniki sestavljajo bilanco prihodkov in odhodkov iz naslova lastne dejavnosti, v kateri izkazujejo prihodke in odhodke, ki so doseženi z lastno dejavnostjo uporabnika.
Bilanca prihodkov in odhodkov iz prejšnjega odstavka ni sestavni del proračuna.
Uporabniki smejo uporabljati sredstva v bilanci prihodkov in odhodkov iz naslova opravljanja lastne dejavnosti v skladu z realizacijo prihodkov in prevzetimi obveznostmi iz naslova opravljanja lastne dejavnosti.
Presežki prihodkov nad odhodki v bilanci iz prejšnjega odstavka se tekoče vplačujejo v proračun.
Uporabniki sestavijo zaključni račun bilance prihodkov in odhodkov iz naslova opravljanja lastnih dejavnosti za tekoče leto in ga do 31. januarja prihodnjega leta predložijo Ministrstvu za finance.
Razlika med vplačanimi sredstvi iz četrtega odstavka tega člena in ugotovljenim presežkom po zaključnem računu bilance prihodkov in odhodkov se vplača v proračun do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto.

b) Izvrševanje proračuna

9. člen

Proračun se izvršuje na podlagi mesečnih načrtov za izvrševanje proračuna v skladu z likvidnostnimi možnostmi proračuna.

10. člen

Uporabniki smejo prevzemati obveznosti, ki bodo zahtevale odhodek proračuna, če so za izpolnitev takšnih obveznosti na razpolago sredstva, namensko izkazana v posebnem delu proračuna in če je plačevanje obveznosti usklajeno z mesečnim načrtom za izvrševanje proračuna.

11. člen

Uporabniki predložijo Ministrstvu za finance do 15. dne v tekočem mesecu predlog mesečnega finančnega načrta za prihodnji mesec po postavkah, določenih z letnim finančnim načrtom.
Na podlagi predlogov mesečnih finančnih načrtov uporabnikov določi Ministrstvo za finance mesečni načrt za izvrševanje proračuna za prihodnji mesec in ga do 25. dne v tekočem mesecu pošlje uporabnikom.
Če v mesečnem načrtu za izvrševanje proračuna niso upoštevani odhodki posameznega uporabnika po njegovem mesečnem finančnem načrtu, odloči o spornem vprašanju vlada na predlog uporabnika.
Če uporabnik ni predložil Ministrstvu za finance predloga mesečnega finančnega načrta v roku iz prvega odstavka tega člena, določi mesečni finančni načrt za tega uporabnika Ministrstvo za finance.

12. člen

Uporabniki so dolžni tekoče spremljati uresničevanje načrtovane porabe sredstev po mesečnem načrtu za izvrševanje proračuna in najkasneje 5 dni pred predvidenim izplačilom obvestiti Ministrstvo za finance o spremembah pri rokih porabe sredstev v okviru mesečnega načrta za izvrševanje proračuna.

13. člen

Ministrstvo za finance prenaša neporabljena sredstva na posameznih postavkah odhodkov v mesečnem načrtu za izvrševanje proračuna na iste postavke v načrtu za izvrševanje proračuna za naslednji mesec.

14. člen

Odhodki, ki niso predvideni v mesečnem načrtu za izvrševanje proračuna ali odhodki, ki terjajo prekoračitev posameznih postavk v mesečnem načrtu za izvrševanje proračuna (v nadaljnjem besedilu: nepredvideni odhodki), se lahko poravnavajo s soglasjem Ministrstva za finance.
Ministrstvo za finance soglaša z izplačilom odhodkov iz prejšnjega odstavka, če izplačila izhajajo iz državnega dolga ali temeljijo na drugih obveznostih, sprejetih z zakonom.
Ministrstvo za finance soglaša z izplačili iz prejšnjih odstavkov le v primeru, če se izplačila poravnajo z dodatnimi prihodki, ali s prihranki na drugih postavkah mesečnega načrta za izvrševanje proračuna.

c) Upravljanje s proračunskimi postavkami

15. člen

Če se v teku izvrševanja proračuna ugotovi, da so potrebna dodatna dela ali storitve, ki jih ob sprejemanju proračuna ali sklepanju pogodbe ni bilo mogoče predvideti, so pa nujna za izvrševanje predpisov ali za izvršitev storitve, uporabnik sklene z izvajalcem dodatek k pogodbi, naknadne in dodatne odhodke oziroma stroške pa poravna v breme drugih postavk v okviru istega konta, če to ni mogoče pa v okviru vseh postavk finančnega načrta uporabnika.
O poravnavanju nepredvidenih odhodkov iz prejšnjega odstavka odloča uporabnik v soglasju z Ministrstvom za finance.

16. člen

Če se odhodki iz prejšnjega člena pri posameznem uporabniku ne morejo poravnati s prihranki pri istem uporabniku, lahko vlada na predlog, ki ga pripravi Ministrstvo za finance v soglasju s pristojnimi ministrstvi, odloči, da se ti odhodki poravnajo s prihranki oziroma zmanjšanjem postavk pri drugih uporabnikih.

17. člen

Če se med letom spremeni delovno področje oziroma pristojnost uporabnika, se sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za delovanje uporabnika.
O povečanju ali zmanjšanju obsega sredstev iz prejšnjega odstavka odloča vlada.

18. člen

Če se med letom ustanovi nov uporabnik, se sredstva za njegovo delo zagotavljajo iz tekoče proračunske rezerve.
Če se uporabnik med letom ukine, se neporabljena sredstva za njegovo delovanje prenesejo v tekočo proračunsko rezervo oziroma na uporabnika, ki prevzame naloge ukinjenega uporabnika.

19. člen

V proračunu se zagotavljajo sredstva za tekočo proračunsko rezervo.
Sredstva za tekočo proračunsko rezervo se uporabljajo:

-

za nepredvidene naloge, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva;

-

za namene, za katere se med letom izkaže, da v proračunu niso bila zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu.
Porabljena sredstva za tekočo proračunsko rezervo se razporedijo pri uporabnikih na postavko, na katero se nanašajo, če takšne postavke ni, pa se zanje odpre nova postavka.
O uporabi sredstev za tekočo proračunsko rezervo odloča vlada na predlog Ministrstva za finance. Če je potrebno v skladu z drugim odstavkom tega člena uporabiti več kot 20 % sredstev tekoče
proračunske rezerve, odloča o uporabi teh sredstev Državni zbor.

20. člen

Porabljena sredstva na postavki sprememb med letom se razporedijo pri uporabnikih na postavko, na katero se nanašajo, če takšne postavke ni, pa se zanje odpre nova postavka.

21. člen

V obdobju začasnega financiranja se sredstva razporejajo na uporabnike po postavkah proračuna za leto, na podlagi katerega se vrši začasno financiranje.
V obdobju začasnega financiranja lahko uporabniki v okviru namenov odprejo nove postavke.
Po preteku začasnega financiranja se razporejena sredstva vključijo v proračun leta, na katerega se nanašajo po postavkah tega proračuna.

22. člen

č) Sredstva za delovanje uporabnikov
Kot sredstva za delovanje se uporabnikom zagotavljajo:

-

sredstva za plače

-

sredstva za druge osebne prejemke

-

sredstva za prispevke države kot delodajalca

-

sredstva za materialne stroške

-

sredstva za investicijske izdatke

-

sredstva za amortizacijo

-

sredstva za druge odhodke.

23. člen

Sredstva za plače delavcev in funkcionarjev se uporabnikom zagotavljajo mesečno glede na število zasedenih delovnih mest delavcev in funkcionarjev po načrtu delovnih mest, koeficiente za določanje plač za posamezne skupine delovnih mest oziroma funkcij, osnove za obračun plač, ki jih določi vlada, delovno dobo in uspešnost oziroma dodatno obremenjenost, razen za plače po drugih zakonih.
V načrtu delovnih mest iz prejšnjega odstavka se določi število delovnih mest po pravilniku o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest in funkcij, število zasedenih delovnih mest in funkcij po stanju na dan 31. decembra v preteklem letu in predvideno število novih zaposlitev v tekočem letu.

24. člen

Sredstva za vrednotenje delovne uspešnosti oziroma dodatne delovne obremenjenosti, sredstva za plače in druge osebne prejemke za nove zaposlitve in za napredovanja ter sredstva za delo preko polnega delovnega časa za upravne organe se zagotavljajo na posebnih postavkah.

25. člen

Sredstva za dodatke za posebne pogoje dela, ki se zagotavljajo v okviru sredstev za plače, se dodeljujejo uporabnikom po merilih, ki jih določi vlada.

26. člen

Kot sredstva za druge osebne prejemke se uporabnikom dodeljujejo sredstva za prehrano med delom, prevoz na delo, regres za letni dopust, odpravnine, jubilejne nagrade, pridobitev šolske izobrazbe in druge namene po merilih, ki jih določi vlada.

27. člen

Podatke o zasedenosti delovnih mest in funkcij po uporabnikih po stanju 1. dne v tekočem mesecu uporabniki sporočajo Kadrovski službi vlade, Kadrovska služba vlade pa jih posreduje Ministrstvu za finance do 15. dne v tekočem mesecu.
Ministrstvo za finance opravlja poračunavanja na postavki plač zaradi sprememb v številu zaposlenih po uporabnikih.

28. člen

Uporabniki smejo izplačevati plače delavcev in funkcionarjev le v obsegu, ki jim pripada po določbah 23. in 25. člena tega zakona.
Prihranki pri sredstvih za plače delavcev in funkcionarjev, ki preostanejo uporabnikom po izplačilu plač za pretekli mesec, se poračunajo s sredstvi za plače delavcev in funkcionarjev pri uporabniku v tekočem mesecu.
O prihrankih iz prejšnjega odstavka obvesti uporabnik Ministrstvo za finance do 10. dne v mesecu za
pretekli mesec.

29. člen

Sredstva za investicijske izdatke, razen sredstev za informatizacijo, se uporabljajo v skladu z načrtom nabave zemljišč, zgradb, stanovanj, poslovnih prostorov, opreme, vključno s pisarniško opremo, prevoznih sredstev ter investicijskega vzdrževanja, ki ga določi vlada na predlog:

-

Servisa skupnih služb vlade - za upravne organe in druge uporabnike, razen za Ministrstvo za obrambo in Ministrstvo za notranje zadeve,

-

Ministrstva za zunanje zadeve - za diplomatsko-konzularna predstavništva,

-

Ministrstva za notranje zadeve - za mejne prehode,

-

Ministrstva za pravosodje - za pravosodne organe in kazensko poboljševalne zavode,

-

Ministrstva za obrambo,

-

Ministrstva za notranje zadeve,

-

Državnega zbora,

-

predsednika republike,

-

ustavnega sodišča,

-

varuha človekovih pravic.