Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu pred...

1129. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (ZVNDN-A)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (ZVNDN-A)

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (ZVNDN-A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 2. marca 2006.

001-22-27/06

Ljubljana, dne 10. marca 2006

dr. Janez Drnovšek l.r. Predsednik Republike Slovenije

Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VARSTVU PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI (ZVNDN-A)

1. člen

V Zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94, 87/01 – ZMatD in 41/04 – ZVO-1) se v vseh členih beseda "zveze" v različnih sklonih nadomesti z besedama "elektronske komunikacije", beseda "knjižica" z besedama "osebna izkaznica", besedilo "delavec, ki poklicno dela na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami," pa se nadomesti z besedilom "javni uslužbenec na področju zaščite in reševanja" v ustreznem sklonu.

2. člen

V 1. členu se doda nov peti odstavek, ki se glasi:

"(5) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo naslednje direktive Evropske skupnosti:

-

Direktiva Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (UL L št. 183 z dne 29. 6. 1989);

-

Direktiva Sveta 89/618/EURATOM z dne 27. novembra 1989 o obveščanju prebivalstva o ukrepih zdravstvenega varstva, ki jih je treba sprejeti, in o pravilih ravnanja v primeru radiološkega izrednega dogodka (UL L št. 357 z dne 7. 12. 1989);

-

Direktiva Sveta 96/29/EURATOM z dne 13. maja 1996 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja (UL L št. 159 z dne 29. 6. 1996);

-

Direktiva Sveta 96/82/ES z dne 9. decembra 1996 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi (UL L št. 10 z dne 14. 1. 1997).".

3. člen

(1)

V 2. členu se za deseto alineo dodata novi enajsta in dvanajsta alinea, ki se glasita:

"– ocenjevanje škode, ki jo povzročijo naravne in druge nesreče;

- mednarodno sodelovanje pri izvajanju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;".

(2)

V dosedanji dvanajsti alinei, ki postane štirinajsta alinea, se beseda "tujim" nadomesti z besedo "drugim".

4. člen

4. člen se spremeni tako, da se glasi:

"Vsakdo mora obvestiti najbližji center za obveščanje ali policijo o vsaki nevarnosti naravne ali druge nesreče takoj, ko jo je opazil ali je zanjo izvedel.".

5. člen

6. člen se spremeni tako, da se glasi:

"6. člen

(uresničevanje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter mednarodno sodelovanje)

(1)

Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami se uresničuje kot enoten podsistem nacionalne varnosti države, ki je usklajen in povezan z drugimi podsistemi nacionalne varnosti na ravni lokalne oziroma širše samoupravne skupnosti, regije in države.

(2)

Država uresničuje varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami tudi z aktivno vlogo v mednarodnih organizacijah na podlagi mednarodnih pogodb, predvsem z medsebojnim obveščanjem o nevarnostih in posledicah naravnih in drugih nesreč ter medsebojno pomočjo ob nesrečah.

(3)

Država razvija mednarodno sodelovanje pri izvajanju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami tudi s sklepanjem mednarodnih pogodb z drugimi, zlasti s sosednjimi državami, obveščanjem drugih držav o nevarnostih ter posledicah naravnih in drugih nesreč ter nudenjem pomoči ob nesrečah.".

6. člen

(1)

V 8. členu se v 1. točki na koncu besedila črta pika in doda besedilo ", ker ukrepi rednih dejavnosti, sile in sredstva ne zadostujejo.".

(2)

V 2. točki se za besedo "suša" doda besedilo "požar v naravnem okolju,", na koncu besedila pa se doda stavek, ki se glasi: "Za naravno nesrečo se štejejo tudi neugodne vremenske razmere po predpisih o kmetijstvu in odpravi posledic naravnih nesreč, ki jih povzročijo žled, pozeba, suša, neurje, toča ali živalske in rastlinske bolezni ter rastlinski škodljivci.".

(3)

3. točka se spremeni tako, da se glasi:

"3. Druge nesreče so nesreče v cestnem, železniškem in zračnem prometu, požar, rudniška nesreča, porušitev jezu, nesreče, ki jih povzročijo aktivnosti na morju, jedrska nesreča in druge ekološke ter industrijske nesreče, ki jih povzroči človek s svojo dejavnostjo in ravnanjem, pa tudi vojna, izredno stanje, uporaba orožij ali sredstev za množično uničevanje ter teroristični napadi s klasičnimi sredstvi in druge oblike množičnega nasilja."

(4)

Dodata se novi 3.a in 3.b točka, ki se glasita:

"3.a Krizne razmere so razmere v regionalnem ali širšem varnostnem okolju, ki jih ni mogoče obvladovati z običajnimi sredstvi in ukrepi, v katerih so zaradi vojaških, ekonomskih, socialnih in drugih razlogov ogrožene temeljne družbene vrednote in ki se lahko razširijo tudi čezmejno oziroma neposredno ogrozijo druge države, če z zakonom ni določeno drugače.

3.b Ekološka nesreča je tudi okoljska nesreča po predpisih o varstvu okolja, ki jo povzroči nenadzorovan ali nepredviden dogodek, ki je nastal zaradi posega v okolje in ki posledično ogrozi življenje ali zdravje ljudi oziroma kakovost okolja.".

(5)

Doda se nova 4.a točka, ki se glasi:

"4.a Industrijska nesreča je tudi večja nesreča po predpisih o varstvu okolja, ko pri okoljski nesreči pride do večje emisije, požara ali eksplozije, pri čemer je prisotna ena ali več nevarnih snovi.".

(6)

Doda se nova 14.a točka, ki se glasi:

"14.a Alarmiranje obsega postopke in aktivnosti, s katerimi se opozarja prebivalstvo, lokalne skupnosti, državne organe, gospodarske družbe, zavode in druge organizacije na nevarnost naravne ali druge nesreče in prenehanje nevarnosti s pomočjo zvočnih signalov in v skladu s predpisi izvaja tudi aktiviranje določenih enot, služb in operativnih sestav za zaščito, reševanje in pomoč.".

(7)

V 15. točki se črta beseda "človeške".

(8)

Doda se nova 15.a točka, ki se glasi:

"15.a Operativna sestava je organizirana skupina reševalcev, ki so usposobljeni za enake ali različne naloge, ustrezno opremljeni in pod enotnim vodstvom. Operativna sestava je lahko stalna oblika organiziranosti ali sestava, organizirana, popolnjena in usposobljena le za določene naloge zaščite, reševanja in pomoči.".

(9)

V 17. točki se za besedami "orodje so sredstva" doda besedilo ", izdelana v skladu s predpisanimi standardi in praviloma tipizirana,".

(10)

Doda se nova 21.a točka, ki se glasi:

"21.a Neznani povzročitelj nesreče je fizična ali pravna oseba, ki povzroči nesrečo, pa pristojnemu organu v času izvajanja nalog zaščite, reševanja in pomoči ni znana.".

(11)

Dodajo se nove 29., 30. in 31. točka, ki se glasijo:

"29. Javni uslužbenec na področju zaščite in reševanja je javni uslužbenec, ki poklicno opravlja delo na področju zaščite in reševanja v lokalni skupnosti, v širši samoupravni skupnosti oziroma v državnem organu, ter javni uslužbenec, zaposlen v inšpektoratu, pristojnem za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

30. Zaklonišče je del objekta ali objekt, ki je zgrajen in opremljen s filtroventilacijskimi napravami in bivalno opremo, ki omogoča praviloma nekajdnevno bivanje in zaščito pred delovanjem bojnih sredstev ter radiološko, kemijsko in biološko zaščito.

31. Zaklonilnik je praviloma preurejen prostor ali začasni objekt, zgrajen kot pokrit rov, ki omogoča zaščito pred neposrednim delovanjem bojnih sredstev.".

7. člen

(1)

V prvem odstavku 19. člena se črta besedilo "za obrambne zadeve oziroma".

(2)

Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:

"(3) Pripadnik Civilne zaščite in državljan, ki mu je s tem zakonom priznan status pripadnika Civilne zaščite, svoj status izkazuje z nošenjem oznake pripadnosti Civilni zaščiti Republike Slovenije, uniforme Civilne zaščite Republike Slovenije in osebno izkaznico pripadnika Civilne zaščite. Državljan, ki prostovoljno in nepoklicno opravlja naloge zaščite, reševanja in pomoči v enotah, službah in drugih operativnih sestavah društev in nevladnih organizacij, ki imajo po tem zakonu pravice in dolžnosti, kot jih imajo pripadniki Civilne zaščite, svoj status izkazuje pri opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči v drugih državah ter v izrednem in vojnem stanju z osebno izkaznico pripadnika Civilne zaščite ter nošenjem oznake pripadnosti Civilni zaščiti Republike Slovenije. Z osebno izkaznico pripadnika Civilne zaščite se izkazuje tudi javni uslužbenec na področju zaščite in reševanja pri izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči.".

8. člen

Dodata se nova 19.a in 19.b člen, ki se glasita:

"19.a člen

(pogodba o službi v Civilni zaščiti)

(1)

S pripadniki Civilne zaščite, ki so razporejeni v enote, ki morajo vzdrževati stalno pripravljenost oziroma so namenjene za opravljanje specializiranih visoko strokovnih nalog, posebej nevarnih nalog ali za pomoč pri izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči na območju regij, države ali izven države pri nudenju pomoči drugim državam oziroma izvajanju mednarodnih obveznosti države, se lahko sklene pogodba o službi v Civilni zaščiti. Pogodba o službi v Civilni zaščiti se lahko sklene tudi za opravljanje določenih dolžnosti v organih vodenja ter drugih enotah in službah Civilne zaščite. Pogodba o službi v Civilni zaščiti se sklene neposredno, lahko pa tudi na podlagi predhodnega javnega razpisa organa, pristojnega za organiziranje določenega organa vodenja, enote ali službe Civilne zaščite. Pogodbe o službi v Civilni zaščiti praviloma ne morejo skleniti policisti in pripadniki Slovenske vojske.

(2)

Pogodba o službi v Civilni zaščiti se lahko sklene za določen čas oziroma za toliko časa, kolikor je pripadnik Civilne zaščite razporejen v določen organ, enoto ali službo, praviloma pa najmanj za pet let. Pogodba o službi v Civilni zaščiti se lahko sklene tudi z državljanom, ki izpolnjuje predpisane pogoje za sodelovanje v Civilni zaščiti, za delovanje pri nudenju pomoči ob naravnih in drugih nesrečah v drugih državah oziroma pri izvajanju mednarodnih obveznosti države.

(3)

Obstoječe delovno razmerje pripadnika Civilne zaščite, ki je sklenil pogodbo o službi v Civilni zaščiti in je bil pozvan ali napoten na opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči, v času opravljanja teh nalog miruje. Delodajalec je pripadnika Civilne zaščite dolžan po izteku pogodbe o službi v Civilni zaščiti oziroma prenehanju opravljanja nalog zaščite, reševanja in pomoči vzeti nazaj na delo. Pripadnik Civilne zaščite se mora vrniti nazaj na delo najkasneje v petih dneh po izteku pogodbe o službi v Civilni zaščiti oziroma prenehanju opravljanja nalog zaščite, reševanja in pomoči. Pogodba o službi v Civilni zaščiti je poseben način razporejanja in izvajanja državljanske dolžnosti na področju zaščite in reševanja.

(4)

V pogodbah o službi v Civilni zaščiti se določijo obveznosti pripadnika Civilne zaščite, zlasti v zvezi s pripravljenostjo, usposabljanjem, opravljanjem nalog zaščite, reševanja in pomoči, plačilom v času opravljanja teh nalog oziroma med usposabljanjem, plačilom za pripravljenost, prejemki ter drugimi pravicami in obveznostmi pripadnika, v višini in pod pogoji, ki jih določi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).

(5)

Pripadnik Civilne zaščite, ki pogodbo o službi v Civilni zaščiti enostransko odpove pred iztekom roka, za katerega je bila sklenjena, vendar ne zaradi zdravstvenih razlogov, je dolžan vrniti prejeta plačila za pripravljenost in stroške usposabljanja v zadnjih 12 mesecih. Pogodbo o službi v Civilni zaščiti pred iztekom roka, za katerega je bila sklenjena, lahko prekine pristojni organ v primeru, če je bila enota, služba ali operativna sestava, za katero je bila sklenjena, ukinjena, če so bile naloge zaščite, reševanja in pomoči predčasno opravljene oziroma če pripadnik preneha izpolnjevati pogoje za službo v Civilni zaščiti.

(6)

Pripadniku Civilne zaščite, ki pogodbo o službi v Civilni zaščiti odpove, vendar ne zaradi zdravstvenih razlogov, med naravno ali drugo nesrečo, med izrednim ali vojnim stanjem oziroma med opravljanjem nalog zaščite, reševanja in pomoči v drugi državi, pogodba preneha z dnem vzpostavitve osnovnih pogojev za življenje oziroma z dnem prenehanja izrednega ali vojnega stanja oziroma z dnem vrnitve iz druge države po opravljenih nalogah zaščite, reševanja in pomoči. Če pripadnik Civilne zaščite neupravičeno preneha opravljati naloge zaščite, reševanja in pomoči pred iztekom pogodbe o službi v Civilni zaščiti, je dolžan vrniti prejeta plačila in stroške, določene v prejšnjem odstavku, v času dejanskega opravljanja nalog zaščite, reševanja in pomoči pa ima pravico do ene tretjine plačila, dogovorjenega s pogodbo o službi v Civilni zaščiti.

(7)

Plača pripadnika Civilne zaščite med izvajanjem pomoči ob naravnih in drugih nesrečah v drugih državah oziroma pri izvajanju drugih mednarodnih obveznosti države se določi s smiselno uporabo predpisov, ki veljajo za plače pripadnikov Slovenske vojske pri izvrševanju obveznosti v mirovnih operacijah.

(8)

Določbe tega člena glede plačil, delovnega razmerja in drugih pravic se smiselno uporabljajo tudi za pripadnike Civilne zaščite, ki so vpoklicani v aktivno službo.

19.b člen

(status javnih uslužbencev na področju zaščite in reševanja)

(1)

Status pripadnika Civilne zaščite po tem zakonu ima med usposabljanjem in opravljanjem nalog zaščite, reševanja in pomoči ter med izrednim in vojnim stanjem tudi javni uslužbenec na področju zaščite in reševanja v pristojnem organu lokalne skupnosti, širše samoupravne skupnosti oziroma v državnem organu.

(2)

Javni uslužbenec na področju zaščite in reševanja iz prejšnjega odstavka se ne razporeja na obrambne dolžnosti in nadaljuje s svojim delom tudi v izrednem ali vojnem stanju. Poleg pravic in dolžnosti pripadnika Civilne zaščite ima pri tem tudi pravice državljana, ki je razporejen na delovno dolžnost, če te niso v nasprotju s pravicami in dolžnostmi pripadnikov Civilne zaščite, določenimi s tem zakonom.

(3)

Status pripadnika Civilne zaščite po tem zakonu ima med usposabljanjem in opravljanjem nalog zaščite, reševanja in pomoči v drugi državi oziroma pri izvrševanju mednarodnih obveznostih države ter med izrednim in vojnim stanjem tudi delavec, ki poklicno opravlja operativne naloge gasilstva ali druge reševalne službe, pa mu mednarodnopravno varstvo ni zagotovljeno na drug način.".

9. člen

20. člen se spremeni tako, da se glasi:

"(1) V Civilno zaščito se razporejajo državljani, ki imajo splošno delovno sposobnost. Psihofizična in zdravstvena sposobnost se ugotavljata pred razporeditvijo le za določene, posebej nevarne naloge zaščite, reševanja in pomoči v skladu s tem zakonom oziroma v primeru, če to zahteva državljan, ki se razporeja v Civilno zaščito.

(2) V Civilno zaščito ne morejo biti razporejeni:

-

državljani, ki psihofizično in zdravstveno niso sposobni za delo pri zaščiti, reševanju in pomoči;

-

nosečnice, matere in samohranilci, z otrokom, ki še ni dopolnil 15 let starosti.

(3) Minister, pristojen za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami (v nadaljnjem besedilu: minister), predpiše kriterije in način ugotavljanja psihofizičnih in zdravstvenih sposobnosti državljanov za opravljanje nalog v Civilni zaščiti v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje. Minister določi tudi posebej nevarne naloge zaščite in reševanja, za katere se ugotavlja psihofizična in zdravstvena sposobnost pred razporeditvijo.".

10. člen

Doda se nov 23.a člen, ki se glasi:

"23.a člen

(aktiviranje pripadnikov Civilne zaščite med delom)

(1)

Pripadnik Civilne zaščite ali državljan, ki prostovoljno sodeluje pri opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči v skladu s tem zakonom, je lahko pozvan k opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči s pozivom preko tehničnih sredstev ali s sireno za javno alarmiranje preko pristojnega centra za obveščanje, ali s pisnim pozivom organa lokalne skupnosti oziroma državnega organa, pristojnega za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. V primeru, da je bil poziv dan s tehničnimi sredstvi, mora pristojni organ lokalne skupnosti ali državni organ, ki je pripadnika ali državljana pozval k opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči, izdati tudi pisno potrdilo o odsotnosti z dela pripadnika Civilne zaščite ali državljana, ki prostovoljno sodeluje pri opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči v skladu s tem zakonom, na podlagi katerega delodajalec opraviči njegovo odsotnost z dela.

(2)

Delodajalec je dolžan omogočiti opravičeno odsotnost z dela v skladu s splošnimi predpisi o delovnih razmerjih pripadniku Civilne zaščite oziroma državljanu, ki prostovoljno sodeluje pri opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči v skladu s tem zakonom, ki je bil med delom pozvan k opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči na način iz prejšnjega odstavka v skladu z načrti zaščite in reševanja oziroma načrti za mobilizacijo in aktiviranje sil za zaščito, reševanje in pomoč.

(3)

Določba prejšnjega odstavka se uporablja tudi za primer odsotnosti z dela zaradi vaj ali usposabljanja, na katere je bil pisno pozvan pripadnik Civilne zaščite oziroma državljan, ki prostovoljno sodeluje pri opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči, s strani pristojnega organa lokalne skupnosti ali državnega organa, pristojnega za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, v skladu s tem zakonom.".

11. člen

25. člen se spremeni tako, da se glasi:

"(1) Državljani uresničujejo materialno dolžnost z dajanjem v uporabo Civilni zaščiti vozil, strojev, opreme in drugih materialnih sredstev, zemljišč, objektov, naprav ter energetskih virov, potrebnih za zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah.

(2) Materialna dolžnost se lahko naloži tudi pravnim osebam, razen za sredstva in opremo, ki je razporejena za obrambne ali varnostne potrebe in je namenjena za zdravstveno varstvo oziroma za zaščito, reševanje in pomoč v skladu s tem zakonom.

(3) Materialno dolžnost za potrebe zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah ureja poseben zakon.".

12. člen

V prvem odstavku 27. člena se besedilo "Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada)" nadomesti z besedo "vlada" in doda stavek, ki se glasi:

"Vlada določi merila za sklepanje pogodb o službi v Civilni zaščiti ter uredi tudi druga plačila, prejemke in povračila v zvezi z opravljanjem nalog zaščite, reševanja in pomoči. Pravico do nadomestila plače oziroma izgubljenega zaslužka, prejemkov in povračil v skladu s tem členom imajo tudi državljani, ki prostovoljno in nepoklicno opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči v enotah, službah in drugih operativnih sestavah društev in nevladnih organizacij v skladu s tem zakonom.".

13. člen

V četrtem odstavku 29. člena se besedi "zajamčenih plač" nadomestita z besedilom "povprečnih plač zaposlenih v državi v zadnjih šestih mesecih".

14. člen

(1)

V prvem odstavku 32. člena se prva alinea spremeni tako, da se glasi:

"– o pripadnikih Civilne zaščite, o javnih uslužbencih na področju zaščite in reševanja ter o državljanih, ki prostovoljno sodelujejo pri opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči v skladu s tem zakonom: ime in priimek, datum in kraj rojstva, naslov stalnega in začasnega bivališča, leto rojstva otrok, podatke o usposobljenosti in znanjih, pomembnih za zaščito, reševanje in pomoč, izobrazbi, zaposlitvi, številko telefona in mobilnega telefona, elektronski naslov, enotno matično številko, davčno številko, za pripadnike Civilne zaščite pa tudi podatke o datumu zdravniškega in psihofizičnega pregleda ter zadolžitvi v Civilni zaščiti, zato da se zagotovi ažurnost priprav, možnosti za aktiviranje ter zagotavljanje pravic in obveznosti pripadnikov Civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč;".

(2)

V drugem odstavku se za besedilom "pripadnikih Civilne zaščite" doda besedilo "javnih uslužbencih na področju zaščite in reševanja,".

15. člen

(1)

V 36. členu se v sedmi alinei besedilo "določanje enotnega sistema alarmiranja" nadomesti z besedilom "organiziranje in vzdrževanje enotnega sistema javnega alarmiranja;".

(2)

Za deveto alineo se doda nova alinea, ki se glasi:

"– organiziranje in vzdrževanje informacijsko komunikacijskega sistema za potrebe zaščite, reševanja in pomoči, v katerega so vključene tudi občine ter organi vodenja, enote in službe ter druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč;".

16. člen

Drugi odstavek 37. člena se spremeni tako, da se glasi:

"(2) V občinski pristojnosti je:

-

urejanje sistema zaščite, reševanja in pomoči v občini v skladu s tem zakonom;

-

spremljanje nevarnosti, obveščanje in alarmiranje prebivalstva o pretečih nevarnostih;

-

zagotavljanje elektronskih komunikacij za potrebe zaščite, reševanja in pomoči v skladu z enotnim informacijsko komunikacijskim sistemom;

-

načrtovanje in izvajanje zaščitnih ukrepov;

-

izdelava ocen ogroženosti ter načrtov zaščite in reševanja;

-

organiziranje, razvijanje ter vodenje osebne in vzajemne zaščite;

-

organiziranje, vodenje in izvajanje zaščite, reševanja in pomoči na območju občine;

-

določanje, organiziranje in opremljanje organov, enot in služb Civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v občini;

-

zagotavljanje nujnih sredstev za začasno nastanitev v primeru naravnih in drugih nesreč;

-

določanje in izvajanje programov usposabljanja občinskega pomena;

-

usklajevanje načrtov in drugih priprav za zaščito, reševanje in pomoč s sosednjimi občinami in državo;

-

zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje ter odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč;

-

določanje organizacij, ki so posebnega pomena za zaščito, reševanje in pomoč v občini;

-

mednarodno sodelovanje na področju zaščite, reševanja in pomoči v skladu s tem zakonom.".

17. člen

(1)

Na koncu tretjega odstavka 38. člena se doda besedilo, ki se glasi: "Vrsto in obseg sorazmernega dela priprav določi lokalna skupnost v načrtih zaščite in reševanja v skladu z oceno ogroženosti.".

(2)

Dodata se nova četrti in peti odstavek, ki se glasita:

"(4) Načrte zaščite in reševanja izdelujejo oziroma izvedbo zaščitnih ukrepov ter določenih nalog zaščite, reševanja in pomoči v primeru naravnih in drugih nesreč načrtujejo poleg gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij iz drugega odstavka tega člena tudi organizacije, ki opravljajo vzgojno-izobraževalno, socialno, zdravstveno ali drugo dejavnost, ki obsega tudi oskrbo ali varovanje večjega števila oseb.

(5) Vlada določi dejavnosti in sredstva za delo iz drugega odstavka tega člena ter gospodarske družbe, zavode in druge organizacije iz prejšnjega odstavka.".

18. člen

V prvem, drugem in tretjem odstavku 39. člena se besedi "in uporabniki" nadomestita z besedilom "upravljalci oziroma uporabniki".

19. člen

Drugi odstavek 41. člena se spremeni tako, da se glasi:

"(2) Nacionalni program obsega: