ZPPCP-1 – Zakon o prevoznih pogodbah v cestnem...

5386. Zakon o prevoznih pogodbah v cestnem prometu (ZPPCP-1)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi zakona o prevoznih pogodbah v cestnem prometu (ZPPCP-1)

Razglašam zakon o prevoznih pogodbah v cestnem prometu (ZPPCP-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 27. novembra 2003.

001-22-102/03

Ljubljana, dne 8. decembra 2003.

Predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek l. r.

Z A K O N O PREVOZNIH POGODBAH V CESTNEM PROMETU (ZPPCP-1)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(uporaba zakona)

Ta zakon ureja razmerja iz pogodb o prevozu potnikov in prtljage ter tovora v notranjem cestnem prometu, kakor tudi v mednarodnem cestnem prometu, če ni drugače določeno z mednarodno pogodbo, ki obvezuje Republiko Slovenijo.

2. člen

(načelo dispozitivnosti)

(1)

Določbe tega zakona ne obvezujejo strank pogodb iz prejšnjega člena, če iz posamezne določbe tega zakona ali iz njenega smisla ne izhaja kaj drugega.

(2)

Pogodbe iz prejšnjega člena tega zakona ne smejo vsebovati določil, ki bi zmanjševala prevozničino ali prevoznikovo odgovornost, predpisano s tem zakonom.

3. člen

(pomen izrazov)

Izrazi v tem zakonu pomenijo:

-

izpolnitvena pomočnica ali pomočnik (v nadaljnjem besedilu: izpolnitveni pomočnik) je oseba, ki za izvršitev prevoza dela po naročilu prevoznice ali prevoznika (v nadaljnjem besedilu: prevoznika) ali za njegov račun;

-

izročena prtljaga so stvari, ki jih preda potnica ali potnik za prevoz na podlagi pogodbe o prevozu prtljage;

-

nakladališče je mesto, kjer se tovor preda prevozniku za prevoz;

-

namembni kraj je kraj, v katerem se v skladu s pogodbo prevoz konča;

-

naročnica ali naročnik prevoza (v nadaljnjem besedilu: naročnik prevoza) je oseba, ki sklene v svojem imenu, zase ali za drugega s prevoznikom prevozno pogodbo;

-

odhodni oziroma odpravni kraj je kraj, v katerem se začne pogodbeni prevoz;

-

osebne škode so škode, ki nastanejo zaradi smrti, okvare zdravja ali poškodbe potnika;

-

pošiljateljica ali pošiljatelj (v nadaljnjem besedilu: pošiljatelj) je naročnik ali oseba, ki na osnovi sklenjene pogodbe s prevoznikom preda tovor za prevoz;

-

potnica ali potnik (v nadaljnjem besedilu: potnik) je fizična oseba, ki je upravičena do pogodbeno določenega prevoza;

-

prejemnica ali prejemnik (v nadaljnjem besedilu: prejemnik) je oseba, ki je upravičena v namembnem kraju prevzeti tovor, ki je bil predan za prevoz;

-

prevoznica ali prevoznik (v nadaljnjem besedilu: prevoznik) je oseba, ki na podlagi pogodbe prevaža potnike, prtljago ali tovor;

-

prevoznina je znesek, ki ga prejme prevoznik na podlagi pogodbe o prevozu potnikov;

-

razkladališče je mesto, kjer prejemnik prevzame tovor;

-

ročna prtljaga so stvari, ki jih je dovoljeno prinesti v vozilo in spraviti na določen prostor in ki jih potnik sam varuje;

-

SDR pomeni posebno pravico črpanja, ki je obračunska vrednostna enota, kot jo določa Mednarodni monetarni sklad, razmerje do slovenske valute oziroma vrednost pa objavlja Banka Slovenije;

-

upravičenka ali upravičenec (v nadaljnjem besedilu: upravičenec) je oseba, ki ima na podlagi pogodbe pravico kaj zahtevati od prevoznika;

-

voznina je znesek, ki ga prejme prevoznik na podlagi pogodbe o prevozu tovora;

-

drugi izrazi uporabljeni v tem zakonu imajo enak pomen kot ga opredeljujejo drugi zakoni in predpisi, ki urejajo cestni promet ter mednarodne pogodbe, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.

II. PREVOZ POTNIKOV

1. Pogodba o prevozu potnikov

4. člen

(vsebina pogodbe)

(1)

Pogodbo o prevozu potnikov skleneta prevoznik in potnik ali prevoznik in naročnik prevoza.

(2)

S prevozno pogodbo o prevozu potnikov se prevoznik zavezuje, da bo v skladu z objavljenimi prevoznimi pogoji, v linijskem prometu pa tudi v skladu z voznim redom, prepeljal potnika od odhodnega do namembnega kraja, in sicer varno, pravočasno, s pogodbeno določenim vozilom in sedežem, udobnostnimi in higienskimi pogoji, ki so običajni v cestnem prevozu, potnik pa, da mu bo plačal dogovorjeno prevoznino.

(3)

Prevoznik in naročnik prevoza lahko skleneta pogodbo o prevozu enega ali več potnikov za eno ali več potovanj ali za določen čas.

(4)

Pogodba iz prejšnjega odstavka mora biti sestavljena v pisni obliki.

5. člen

(vozovnica)

(1)

Prevoznik je dolžan v linijskem prometu izdati vozovnico, ki je lahko posamična ali skupinska. Prevozniku ni potrebno izdati vozovnice, če je prevozna pogodba sklenjena z naročnikom prevoza.

(2)

Vozovnica je dokaz o sklenjeni pogodbi o prevozu potnikov, vendar se obstoj te pogodbe lahko dokazuje tudi drugače.

(3)

Če se vozovnica glasi na ime, se brez prevoznikove privolitve ne sme prenesti na drugega potnika.

(4)

Prevoznik lahko zavrne prenos vozovnice iz prejšnjega odstavka le tedaj, ko ima opravičene razloge.

(5)

V vozovnici morajo biti navedeni odhodni in namembni kraj ter čas odhoda, ki je določen z voznim redom oziroma s pogodbo.

6. člen

(izključitev potnika iz prevoza)

(1)

Prevoznik ni dolžan sprejeti za prevoz osebe, za katero se zaradi njenega vedenja lahko upravičeno domneva, da bo prevozniku onemogočila izpolniti njegove obveznosti do drugih potnikov.

(2)

Prevoznik sme izključiti iz prevoza potnika, ki s svojim vedenjem nadleguje druge potnike ali ne spoštuje predpisov o javnem redu in miru, ne da bi mu moral vrniti prevoznino.

7. člen

(odstop od pogodbe)

(1)

Potnik ima pravico odstopiti od pogodbe pred začetkom njenega izpolnjevanja.

(2)

Če potnik odstopi od pogodbe vsaj eno uro pred odhodom v domačem prometu, oziroma vsaj štiri ure v mednarodnem prometu, mu je prevoznik dolžan vrniti prevoznino, pri čemer sme obdržati največ deset odstotkov.

(3)

Določba iz prejšnjega odstavka je sestavni del prevoznih pogojev in je ni dopustno spreminjati v škodo potnika.

8. člen

(odstop od pogodbe zaradi zamude prevoznika)

Če se prevoz ne začne ob času, ki je določen v pogodbi ali voznem redu prevoznika, lahko potnik oziroma naročnik prevoza odstopi od pogodbe in zahteva vrnitev prevoznine.

9. člen

(prekinitev prevoza)

Če je prevoz prekinjen zaradi vzrokov, za katere potnik ne odgovarja, ima potnik pravico:

1.

zahtevati, da ga prevoznik s svojim ali drugim primernim prevoznim sredstvom prepelje do namembnega kraja;

2.

zahtevati, da ga prevoznik skupaj s prtljago v primernem roku prepelje v odhodni kraj in mu vrne prevoznino;

3.

odstopiti od pogodbe in zahtevati od prevoznika vrnitev prevoznine.

2. Odgovornost prevoznika za prevoz potnikov

10. člen

(opredelitev odgovornosti)

(1)

Prevoznik odgovarja za škodo zaradi potnikove smrti, okvare zdravja in poškodbe (osebne škode), kakor tudi za zamudo ali prekinitev prevoza (druge škode).

(2)

Če škodo iz prejšnjega odstavka povzroči izpolnitveni pomočnik, jo je potniku dolžan povrniti prevoznik.

11. člen

(obseg odgovornosti za osebne škode)

Za škodo zaradi smrti, okvare zdravja ali poškodbe potnika odgovarja prevoznik, če škoda nastane med vstopanjem ali izstopanjem potnika, ko je potnik v vozilu ali med prevozom.

12. člen

(objektivna odgovornost prevoznika za osebne škode)

Prevoznik je odgovoren za škodo, ki nastane zaradi smrti, okvare zdravja ali poškodbe potnika, razen če dokaže, da je bila škoda povzročena z dejanjem potnika ali iz zunanjega vzroka, ki ga ni bilo mogoče pričakovati, se mu izogniti ali ga odvrniti (višja sila).

13. člen

(subjektivna odgovornost prevoznika za druge škode)

Za škodo, ki nastane zaradi zamude ali prekinitve potovanja, prevoznik ne odgovarja, če dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde.

14. člen

(omejitev višine odškodnine)

(1)

V zvezi z istim škodnim dogodkom zaradi smrti, okvare zdravja ali poškodbe potnika, prevoznik ni dolžan plačati več kot 83.333 SDR za posameznega potnika.

(2)

Za škodo, ki nastane zaradi zamude oziroma prekinitve potovanja, je prevoznik odgovoren do zneska dvojne prevoznine.

(3)

Prevoznik izgubi pravico do omejitve višine odškodnine iz prvega in drugega odstavek tega člena, če se dokaže, da je škodo povzročil namenoma ali zaradi hude malomarnosti.

(4)

S pogodbo o prevozu potnikov se stranki lahko dogovorita za višji znesek odškodnine.

III. PREVOZ PRTLJAGE

1. Pogodba o izročeni in ročni prtljagi

15. člen

(vsebina pogodbe)

(1)

Prevoznik je dolžan prevzeti za prevoz potnikovo izročeno prtljago in jo prepeljati od odhodnega do namembnega kraja. Prevoznik lahko odkloni prevoz izročene prtljage, ki je zaradi njene teže ali obsega ne more varno ali brez škodnih posledic prepeljati.

(2)

Za izročeno prtljago mora potnik plačati dogovorjen znesek, če ni s prevozno pogodbo določeno drugače.

(3)

Ročna prtljaga se prepelje brez posebnega plačila. Prevoznik sme preprečiti vnos ročne prtljage v vozilo, ki lahko zaradi svojih lastnosti ali stanja, ogrozi varnost prevoza.

16. člen

(prtljažnica)

Prevoznik je dolžan potniku izdati potrdilo o prevzemu izročene prtljage (prtljažnica), v katerem morata biti navedena število kosov in vrsta prtljage.

17. člen

(dolžnost prevoznika, da preda izročeno prtljago)

(1)

Prevoznik je v namembnem kraju dolžan predati izročeno prtljago potniku oziroma imetniku prtljažnice takoj po končanem potovanju.

(2)

Če oseba, ki zahteva izročeno prtljago, ne predloži prtljažnice, jo je prevoznik dolžan izročiti le na podlagi ustreznega dokazila oziroma varščine.

(3)

Prevoznik ne sme predati izročene prtljage imetniku prtljažnice v primeru, ko ve, da ta oseba do prtljage ni upravičena oziroma z njo neupravičeno razpolaga.

18. člen

(hramba izročene prtljage)

Če potnik v namembnem kraju po prispetju vozila ne prevzame izročene prtljage, jo mora prevoznik na potnikove stroške in njegovo nevarnost shraniti na varnem mestu ali jo zaupati v hrambo komu drugemu, pri čemer odgovarja za izbiro shranjevalke ali shranjevalca (v nadaljnjem besedilu: shranjevalca).

2. Odgovornost prevoznika za izročeno in ročno prtljago

19. člen

(opredelitev odgovornosti)

(1)

Prevoznik odgovarja za škodo zaradi izgube ali poškodbe izročene prtljage po določbah tega zakona, ki urejajo odgovornost za prevoz tovora.

(2)

Prevoznik odgovarja za škodo zaradi izgube ali poškodbe ročne prtljage, če potnik dokaže, da je za škodo kriv prevoznik.

(3)

Če izguba ali poškodba ročne prtljage nastane v okoliščinah, v katerih je prišlo do smrti, okvare zdravja ali poškodbe potnika, prevoznik odgovarja, razen če dokaže, da je škodo povzročil potnik ali je nastala iz zunanjega vzroka, ki ga ni bilo mogoče pričakovati, se mu izogniti ali ga odvrniti (višja sila).

20. člen

(subjektivna odgovornost za zamudo)

Prevoznik odgovarja za škodo zaradi zamude pri predaji izročene prtljage po določbah tega zakona, ki urejajo odgovornost za zamudo pri prevozu potnikov.

21. člen

(domneva, da je izročena prtljaga izgubljena)

(1)

Če prevoznik ni predal izročene prtljage v sedmih dneh po končanem prevozu, se šteje, da je izgubljena.

(2)

Če je prevoznik pred pretekom roka iz prejšnjega odstavka izjavil, da je izročena prtljaga izgubljena, se od dneva, ko je izjava dana, dalje šteje, da je izročena prtljaga izgubljena.

22. člen

(omejitev višine odškodnine)

(1)

V zvezi z istim škodnim dogodkom zaradi izgube ali poškodbe prtljage, prevoznik ni dolžan plačati več kot:

1.

166,67 SDR za kos izročene prtljage, vendar največ 666,67 SDR na potnika;

2.

333,33 SDR na potnika za ročno prtljago.

(2)

Prevoznik izgubi pravico do omejitve višine odškodnine iz prejšnjega odstavka, če se dokaže, da je škodo povzročil namenoma ali zaradi hude malomarnosti.

(3)

S pogodbo o prevozu se stranki lahko dogovorita za višji znesek odškodnine zaradi izgube ali poškodbe prtljage.

3. Odgovornost potnika

23. člen

(opredelitev odgovornosti)

Potnik odgovarja za škodo, ki izhaja iz izročene ali ročne prtljage, po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti.

IV. PREVOZ TOVORA

1. Pogodba o prevozu tovora

24. člen

(vsebina pogodbe)

S pogodbo o prevozu tovora se prevoznik obveže, da bo tovor prepeljal v namembni kraj in ga izročil prejemniku ali drugi pooblaščeni osebi, ki jo določi prejemnik, pošiljatelj pa, da mu bo plačal v pogodbi dogovorjeno voznino.

25. člen

(vozilo)

(1)

Prevoznik je dolžan prepeljati tovor z dogovorjenim vozilom ali vozilom, ki ima dogovorjene lastnosti.

(2)

Če vozilo ni dogovorjeno je prevoznik dolžan prepeljati tovor z vozilom, s katerim je zagotovljena pravilna in pravočasna izvršitev prevozne pogodbe.

26. člen

(določanje količine tovora)

(1)

Količina tovora se določi s številom kosov, težo ali prostornino.

(2)

Če količine tovora ni mogoče natančno določiti v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena, se določi z mero, ki je običajna v odpravnem kraju.

27. člen

(pravica pošiljatelja do zamenjave tovora)

Namesto dogovorjenega tovora lahko pošiljatelj preda za prevoz drug tovor pod naslednjimi pogoji:

1.

če se ne spremenijo prevozni pogoji v škodo prevoznika;

2.

če to ne povzroči bistvenega zadrževanja vozila na nakladališču ali razkladališču;

3.

če ni ogroženo vozilo ali cestni promet;

4.

če da pošiljatelj prevozniku na njegovo zahtevo varščino za terjatev, ki bi utegnila nastati zaradi zamenjave tovora.

28. člen

(navodila glede posebnega tovora)

Pošiljatelj mora dati prevozniku navodila za hrambo tovora in ravnanje z njim, če gre za tovor, katerega prevoz ni običajen, ali če to zahteva prevoznik.

29. člen

(odgovornost pošiljatelja za tovor)

Pošiljatelj odgovarja za škodo, ki jo tovor zaradi svojih lastnosti povzroči osebam, vozilu in drugemu tovoru, če te lastnosti niso bile ali niso mogle biti znane prevozniku.

30. člen

(določitev nakladališča)

(1)

Prevoznik je dolžan pripeljati vozilo na dogovorjeno nakladališče, če lahko to stori brez nevarnosti za vozilo, in če je tam mogoče naložiti tovor brez poškodovanja vozila.

(2)

Če nakladališče v pogodbi ni določeno, ga mora pošiljatelj pravočasno določiti.

(3)

Če nakladališče, ki ga določi pošiljatelj, ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka tega člena, mora prevoznik vozilo pripeljati na najbližje mesto, ki izpolnjuje pogoje za nakladanje.

31. člen

(čas dostave vozila)

(1)

Prevoznik mora pripeljati vozilo na nakladališče dogovorjenega dne in ob dogovorjeni uri ter o tem obvestiti pošiljatelja oziroma osebo, ki jo ta določi.

(2)

Če je v pogodbi določen le dan, mora prevoznik dostaviti vozilo tega dne, vendar najpozneje v roku, ki omogoča naložitev tovora pred potekom pošiljateljevega delovnega časa ter o tem obvestiti pošiljatelja oziroma osebo, ki jo ta določi.

32. člen

(obveznost nakladanja in razkladanja tovora)

Tovor naloži na vozilo pošiljatelj, razloži pa prejemnik, če ni drugače določeno s prevozno pogodbo.

33. člen

(prevoznikova navodila glede nakladanja tovora)

Pri nakladanju tovora na vozilo mora pošiljatelj upoštevati prevoznikova navodila, ki se nanašajo na razporeditev, pritrditev tovora in na druge okoliščine, ki utegnejo vplivati na varnost oseb, vozila in drugega tovora na vozilu.

34. člen

(nakladalni čas)

(1)

Nakladanje tovora se mora začeti in končati v primernem roku, če ni drugače določeno v prevozni pogodbi (nakladalni čas).

(2)

Rok za nakladanje tovora se podaljša za čas, v katerem nakladanje ni bilo mogoče zaradi vzrokov, za katere ne odgovarjata pošiljatelj ali prevoznik.

(3)

V nakladalni čas se všteva tudi čas, ki je potreben za: