Sklep o razkritjih s strani bank in hranilnic

5666. Sklep o razkritjih s strani bank in hranilnic

Na podlagi četrtega odstavka 204. člena in 405. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06) ter prvega odstavka 31. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja Svet Banke Slovenije

S K L E P o razkritjih s strani bank in hranilnic

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1.1. Vsebina sklepa in opredelitev pojmov

1. člen

(Vsebina sklepa)

(1)

Ta sklep določa:

(a)

banke in hranilnice (v nadaljevanju: banke), ki so zavezane k razkritjem,

(b)

obseg, način in pogostnost razkritij,

(c)

vrste razkritij.

(2)

Kadar se ta sklep sklicuje na določbe drugih predpisov, se te določbe uporabljajo v njihovem vsakokrat veljavnem besedilu.

2. člen

(Ukrepi banke za uskladitev z zahtevami tega sklepa)

Banka mora oblikovati jasno politiko za izpolnjevanje zahtev glede razkritij in vzpostaviti ter uresničevati politike za ocenjevanje ustreznosti teh razkritij, ki obsegajo tudi presojo in preverjanje ustreznosti vsebine in pogostnosti teh razkritij.

3. člen

(Opredelitev pojmov)

(1)

Pojmi, uporabljeni v tem sklepu, imajo enak pomen kot v določbah Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06; v nadaljevanju: ZBan-1), kot na primer:

(a)

kreditna institucija v tretjem odstavku 13. člena,

(b)

institucija v tretjem odstavku 14. člena,

(c)

država članica v prvem odstavku 18. člena,

(d)

tretja država v drugem odstavku 18. člena,

(e)

EU nadrejena banka v tretjem odstavku 26. člena,

(f)

EU nadrejeni finančni holding v četrtem odstavku 26. člena.

(2)

Za namen tega sklepa veljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

za razkritja je bistvena tista informacija, ki bi, če bi bila izpuščena ali napačno navedena, spremenila ali vplivala na oceno ali odločitev uporabnika, ki to informacijo uporablja za sprejemanje ekonomskih odločitev;

(b)

poslovno skrivnost banke predstavljajo informacije, katerih odkrivanje javnosti bi zmanjšalo njen konkurenčni položaj; to lahko vključuje informacije o produktih in sistemih, ki bi, v primeru njihovega odkritja konkurentom, zmanjšale njihovo vrednost;

(c)

zaupna informacija je tista informacija, ki se nanaša na pogodbeno stranko banke in za katero je s predpisi določena obveznost varovanja njene zaupnosti.

1.2. Banke, ki so zavezane k razkritjem, in raven razkritij

4. člen

(Splošno)

(1)

Banka, ki ni vključena v nadzor na konsolidirani podlagi znotraj EU, mora zahteve tega sklepa izpolnjevati na posamični podlagi (ni v bančni skupini znotraj EU).

(2)

Banka, ki ima položaj EU nadrejene banke, mora zahteve tega sklepa izpolnjevati na podlagi njenega konsolidiranega finančnega položaja. Banka, ki je podrejena EU nadrejenemu finančnemu holdingu, mora zahteve tega sklepa izpolnjevati na podlagi konsolidiranega finančnega položaja tega finančnega holdinga v primerih, ko je na podlagi 287. in 288. člena ZBan-1 Banka Slovenije pristojna za nadzor nad to banko na konsolidirani podlagi.

(3)

Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena mora podrejena banka, ki je pomembna za bančni sistem Republike Slovenije, kot je opredeljeno v 5. členu tega sklepa (v nadaljevanju: pomembna podrejena banka), razkriti informacije iz 12. in 13. člena tega sklepa, in sicer

(a)

če ima položaj nadrejene družbe bančne podskupine znotraj Republike Slovenije: na konsolidirani podlagi,

(b)

drugih primerih: na posamični podlagi.

5. člen

(Določitev pomembne podrejene banke)

(1)

Pomembna podrejena banka iz tretjega odstavka 4. člena tega sklepa je tista, ki jo kot tako z odločbo določi Banka Slovenije. Banka Slovenije navedeno odločbo izda, če sta pri banki podani naslednji okoliščini:

(a) je podrejena EU nadrejeni banki ali EU nadrejenemu finančnemu holdingu;

(b) je pomembna za bančni sistem Republike Slovenije.

(2)

O tem, ali je banka pomembna za bančni sistem Republike Slovenije, Banka Slovenije odloči predvsem ob upoštevanju naslednjih meril:

(a)

njen tržni delež, merjen po bilančni vsoti, znaša 5 ali več odstotkov;

(b)

vrste storitev/poslov, ki jih opravlja;

(c)

tipi komitentov;

(d)

geografska struktura poslovanja;

(e)

ima podrejene institucije, ki jih je mogoče šteti za pomembne z vidika finančnega sistema.

(3)

Če se po izdaji odločbe o določitvi pomembne podrejene banke okoliščini iz prvega odstavka tega člena spremenita tako, da banka ni več podrejena EU nadrejeni banki ali EU nadrejenemu finančnemu holdingu ali da banka ni več pomembna za bančni sistem Republike Slovenije, Banka Slovenije na zahtevo zadevne pomembne podrejene banke izda odločbo, s katero razveljavi odločbo o določitvi pomembne podrejene banke.

(4)

Pomembna podrejena banka mora v okviru zahteve iz tretjega odstavka tega člena predložiti dokaze, da okoliščini iz prvega odstavka tega člena pri njej nista več podani.

6. člen

(Dovoljenje za opustitev razkritij)

(1)

Banka Slovenije lahko banki iz prvega in drugega odstavka 4. člena tega sklepa dovoli, da v celoti ali deloma opusti razkritja v skladu s tem sklepom. Banka Slovenije to dovoljenje izda, če sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a)

razkritja izvede banki nadrejena družba iz tretje države na konsolidirani podlagi;

(b)

razkritja iz točke (a) tega odstavka so enakovredna razkritjem po tem sklepu.

(2)

Banka izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka tega člena dokazuje s predložitvijo naslednje dokumentacije v okviru zahteve za izdajo dovoljenja:

(a)

dokazila, da je podrejena nadrejeni družbi iz tretje države;

(b)

izvoda razkritij nadrejene družbe iz tretje države.

(3)

Banka Slovenije v izreku odločbe o izdaji dovoljenja določi, da je banka v celoti oproščena izvajati razkritja po tem sklepu, oziroma določi zmanjšani obseg informacij, ki jih mora banka razkrivati po tem sklepu.

(4)

Banka, ki je pridobila dovoljenje za delno ali celotno opustitev razkritij po tem sklepu, mora Banki Slovenije dokazila iz drugega odstavka tega člena predlagati tudi po njegovi pridobitvi, in sicer enkrat letno, najpozneje do septembra tekočega leta za preteklo leto.

(5)

Če Banka Slovenije ob ponovni predložitvi dokumentacije v skladu s četrtim odstavkom tega člena ugotovi, da pogoji iz prvega odstavka tega člena niso več izpolnjeni, odvzame dovoljenje za celotno ali delno opustitev razkritij v skladu s tem sklepom.

(6)

Če Banka Slovenije ob ponovni predložitvi dokumentacije v skladu s četrtim odstavkom tega člena ugotovi, da razkritja, ki jih izvaja banki nadrejena družba iz tretje države, obsegajo manj informacij, kot je upoštevano v dovoljenju za celotno ali delno opustitev razkritij po tem sklepu, to dovoljenje ustrezno spremeni.

(7)

Če se razkritja, ki jih izvaja banki nadrejena družba iz tretje države, po pridobitvi dovoljenja za delno opustitev razkritij po tem sklepu spremenijo tako, da obsegajo več informacij, kot je upoštevano v dovoljenju, lahko banka ob ponovni predložitvi dokumentacije v skladu s četrtim odstavkom tega člena vloži zahtevo za ustrezno spremembo tega dovoljenja.

1.3. Obseg, način in pogostnost razkritij

7. člen

(Obseg razkritij)

(1)

Banka iz prvega ali drugega odstavka 4. člena tega sklepa mora javno objaviti vse informacije iz drugega poglavja tega sklepa.

(2)

Pomembna podrejena banka mora javno objaviti informacije iz 12. in 13. člena tega sklepa.

(3)

Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena lahko banka opusti razkritje ene ali več informacij iz 10. do 23. člena tega sklepa, če te informacije niso bistvene.

(4)

Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena lahko banka opusti razkritje ene ali več informacij iz drugega poglavja tega sklepa, če imajo te značilnost zaupnih informacij ali poslovne skrivnosti. V takem primeru mora navesti, da teh informacij ni razkrila in razkriti splošnejšo informacijo o tem, razen če bi imelo tudi tako splošnejše razkritje značilnost zaupne informacije ali poslovne skrivnosti.

8. člen

(Način razkrivanja in preverjanja informacij)

(1)

Banka mora razkritja objaviti na svojih javnih spletnih straneh, hkrati z objavo revidiranega letnega poročila. Če so informacije iz drugega poglavja tega sklepa vključene v revidirano letno poročilo ali javno objavljene po pravilih borze oziroma za druge namene, jih ni potrebno posebej objaviti na javnih spletnih straneh banke.

(2)

Razkritja mora revidirati pooblaščeni revizor, ne glede na to, kje so javno objavljena.

9. člen

(Pogostnost razkritij)

(1)

Banka mora razkritja objaviti najmanj enkrat letno.

(2)

Ne glede na prvi odstavek tega člena mora banka vse ali nekatere informacije razkriti več kot enkrat letno, če sama presodi, da je to potrebno predvsem glede na naslednje značilnosti njenega poslovanja:

(a)

obseg poslovanja;

(b)

raznovrstnost poslov;

(c)

prisotnost v več državah;

(d)

vključenost v finančne sektorje;

(e)

udeležba na mednarodnih finančnih trgih;

(f)

udeležba v mednarodnih plačilnih, poravnalnih in klirinških sistemih.

(3)

Če banka oceni, da so potrebna pogostejša razkritja kot enkrat letno, mora pri teh razkritjih posebno skrbno pretehtati potrebo po razkrivanju predvsem informacij iz točk (b) in (e) 12. člena in točk (b) do (e) 13. člena tega sklepa, informacij o izpostavljenosti tveganjem in drugih informacij, ki se lahko hitro spremenijo. V tem primeru lahko verodostojnost javno objavljenih informacij preveri služba notranje revizije banke.

(4)

Pogostejše razkrivanje lahko z ukrepom nadzora zahteva tudi Banka Slovenije, če oceni, da je to potrebno glede na značilnosti poslovanja banke, naštete v drugem odstavku tega člena.

(5)

Z ukrepom nadzora iz četrtega odstavka tega člena Banka Slovenije določi:

(a)

obseg informacij, ki jih mora banka razkriti;

(b)

rok za izvedbo razkritja;

(c)

način preverjanja verodostojnosti razkritij.

2. VRSTE RAZKRITIJ

10. člen

(Politika in cilji upravljanja s tveganji)

Banka mora razkriti politiko in cilje upravljanja s tveganji za vsako vrsto tveganj posebej, vključno z razkritji, ki izhajajo iz 10. do 23. člena tega sklepa. Ta razkritja morajo vključevati:

(a)

strategije in procese za upravljanje s tveganji;

(b)

strukturo in organizacijo ustreznih funkcij upravljanja s tveganji ali druge ustrezne rešitve;

(c)

obseg in lastnosti notranjega poročanja o tveganjih in sistemov merjenja tveganj;