Uredba o fizikalno-kemijskih lastnostih tekočih goriv |...

2715. Uredba o fizikalno-kemijskih lastnostih tekočih goriv

Na podlagi drugega odstavka 19. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo in 49/06 – ZMetD) izdaja Vlada Republike Slovenije

UREDBO o fizikalno-kemijskih lastnostih tekočih goriv

I. SPLOŠNO

1. člen

(namen)

Ta uredba v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 98/70/ES z dne 13. oktobra 1998 o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva ter spremembi Direktive 93/12/EGS (UL L št. 350 z dne 28. 12. 1998, str. 58), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. marca 2003 o spremembi Direktive 98/70/ES o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva (UL L št. 76 z dne 22. 3. 2003, str. 10; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 98/70/ES) in v skladu z Direktivo Sveta 1999/32/ES z dne 26. aprila 1999 o zmanjšanju deleža žvepla v nekaterih vrstah tekočega goriva, ki spreminja Direktivo 93/12/EGS (UL L št. 121 z dne 11. 5. 1999, str. 13), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2005 o spremembi Direktive 1999/32/ES glede deleža žvepla v gorivih za plovila (UL L št. 191 z dne 22. 7. 2005, str. 59; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 1999/32/ES), določa z namenom, da se zaradi preprečevanja škodljivih učinkov na okolje in zdravje ljudi zmanjša emisija snovi v zrak zaradi uporabe tekočih naftnih goriv (v nadaljnjem besedilu: tekoča goriva):

-

vrste tekočih goriv, za katere se uporablja ta uredba;

-

vsebnost žvepla v tekočih gorivih;

-

tehnične specifikacije tekočih goriv, določene na podlagi zahtev varstva okolja in zdravja ljudi, izražene kot fizikalno-kemijske lastnosti tekočih goriv za pogon vozil z motorji na električni in prisilni vžig;

-

monitoring fizikalno-kemijskih lastnosti tekočih goriv in

-

nadzor nad izvajanjem te uredbe.

2. člen

(uporaba)

(1)

Ta uredba se uporablja za zgorevanje tekočih goriv na celotnem državnem ozemlju Republike Slovenije vključno z območjem notranjih morskih voda in teritorialnega morja Republike Slovenije in na območjih, kjer Republika Slovenija v skladu s predpisi in mednarodnim pravom izvršuje svoje suverene pravice, jurisdikcijo in nadzor nad morjem.

(2)

Ta uredba se ne uporablja za:

1.

tekoča goriva, namenjena raziskavam in testiranju;

2.

tekoča goriva, namenjena obdelavi pred njihovim zgorevanjem;

3.

tekoča goriva, ki se predelajo v rafinerijah;

4.

tekoča goriva, ki se dajejo na trg v najbolj oddaljenih regijah Skupnosti, če države članice Evropske unije zagotovijo, da se upoštevajo standardi kakovosti zraka in se ne uporabljajo težka kurilna olja, v katerih vsebnost žvepla presega 3 odstotke (m/m);

5.

tekoča goriva, ki jih uporabljajo vojaške ladje in druga plovila v vojaški službi, če uporaba te uredbe ne zmanjšuje njihovega delovanja ali operativne zmogljivosti;

6.

katerokoli uporabo tekočih goriv na plovilih, potrebno za zagotavljanje varnosti plovila ali reševanje življenja na morju;

7.

uporabo goriva na plovilu, ki je potrebno za odpravo poškodbe, nastale na njem ali njegovi opremi, če se po nastanku poškodbe sprejmejo vsi razumni ukrepi za preprečitev ali zmanjšanje presežnih emisij v zrak in če so ti ukrepi sprejeti čim prej, razen če je lastnik ali poveljnik plovila poškodbo povzročil naklepno ali iz hude malomarnosti.

3. člen

(pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:

1.

tekoče gorivo za plovila je vsako tekoče gorivo, pridobljeno iz nafte, ki se uporablja ali je namenjeno uporabi na plovilih, ali tekoče gorivo, določeno v skladu s standardom SIST ISO 8217;

2.

težko kurilno olje (v nadaljnjem besedilu: kurilno olje) je tekoče gorivo, pridobljeno iz nafte, razen tekočih goriv za plovila, ki je razvrščeno v tarifne oznake kombinirane nomenklature od 2710 19 51 do 2710 19 69 in 2710 19 99, ali olje, ki se glede na meje destilacije uvršča v razred težkih olj, namenjenih za gorivo in pri katerem manj kot 65 odstotkov prostornine skupaj z izgubami destilira pri 250 °C, izmerjeno po metodi iz standarda SIST EN ISO 3405;

3.

plinsko olje je tekoče gorivo, pridobljeno iz nafte, razen plinskega olja za plovila, razvrščeno v tarifne oznake kombinirane nomenklature 2710 19 25, 2710 19 29, 2710 19 45 in 2710 19 49, ali tekoče gorivo, pridobljeno iz nafte, razen tekočih goriv za plovila, pri katerem manj kot 65 odstotkov prostornine skupaj z izgubami destilira pri 250 °C in najmanj 85 odstotkov prostornine skupaj z izgubami destilira pri 350 °C, izmerjeno po metodi iz standarda SIST EN ISO 3405. Za plinsko olje se šteje tudi plinsko olje, ki je namenjeno uporabi kot gorivo za ogrevanje, in sicer vse vrste ekstra lahkega kurilnega olja z dodatnim rdečim barvilom in markirnim indikatorjem;

4.

dizel za plovila je vsako tekoče gorivo za plovila, katerega viskoznost ali gostota ustreza območju za viskoznost ali gostoto, ki je določeno za DMB in DMC stopnje v razpredelnici 1 standarda SIST ISO 8217;

5.

plinsko olje za plovila je vsako tekoče gorivo za plovila, katerega viskoznost ali gostota ustreza območju za viskoznost ali gostoto, ki je določeno za DMX in DMA stopnje v razpredelnici 1 standarda SIST ISO 8217;

6.

MARPOL 73/78 je Mednarodna konvencija o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij iz leta 1973, kot je bila spremenjena s Protokolom iz leta 1978, ki se nanaša nanjo (Uradni list SFRJ, št. 2/81, v nadaljnjem besedilu: MARPOL 73/78);

7.

priloga VI k MARPOL 73/78 je priloga z naslovom Pravila za preprečevanje onesnaževanja zraka z ladij, ki je bila s protokolom iz leta 1997 dodana k MARPOL 73/78 (Uradni list RS – MP, št. 10/05, v nadaljnjem besedilu: priloga VI k MARPOL 73/78);

8.

območje nadzora nad emisijami SO(x) je morsko območje, ki ga je kot območje nadzora opredelila Mednarodna pomorska organizacija (v nadaljnjem besedilu: MPO) v skladu s prilogo VI k MARPOL 73/78;

9.

potniška ladja je vsako plovilo, ki prevaža več kot 12 potnikov, pri čemer je potnik vsaka oseba, razen poveljnika ladje in članov posadke ali drugih oseb, ki so zaposleni na ladji ali najeti v zvezi z delovanjem ladje, in otrok, mlajših od enega leta;

10.

linijski prevoz je zaporedje plovb ladje med dvema ali več istimi pristanišči ali zaporedje plovb iz istega pristanišča in vanj brez vmesnih postankov:

-

v skladu z objavljenim voznim redom ali

-

so tako redne in pogoste, da imajo prepoznaven vozni red;

11.

vojaška ladja je plovilo, ki pripada vojaškim silam države in ima zunanja znamenja, po katerih se prepozna njena državna pripadnost in je pod poveljstvom častnika, ki ga pooblasti država, njegovo ime pa je na seznamu častnikov, ter za katerih posadke velja predpisan vojaški red;

12.

privezano plovilo v pristanišču je plovilo, ki je med natovarjanjem, iztovarjanjem ali oskrbo, vključno s časom, ko se na njej ne opravljajo operacije s tovorom, varno privezano ob obalo ali v pristaniščih EU;

13.

dajanje tekočih goriv za plovila na trg je odplačna ali neodplačna dobava ali dajanje tekočih goriv na voljo tretjim osebam za plovila za zgorevanje na plovilu kjerkoli na območju, kjer se uporabljajo določbe te uredbe, pri čemer se za dajanje na trg ne štejeta dobava in dajanje tekočih goriv za plovila na voljo za iznos ali izvoz v rezervoarjih za tovor;

14.

najbolj oddaljene regije so Francija glede čezmorskih departmajev, Portugalska glede Azorov in Madeire ter Španija glede Kanarskih otokov;

15.

tehnologija za zmanjševanje emisij je tehnologija, uporabljena v sistemih za čiščenje dimnih plinov, ali druga preverljiva in izvedljiva tehnološka metoda zmanjševanja emisij;

16.

dajanje na trg je dobava tekočih goriv odplačno ali brezplačno končnemu porabniku, zato, da ta tekoča goriva uporabi;

17.

distributer tekočih goriv (v nadaljnjem besedilu: distributer) je pravna ali fizična oseba, ki daje na ozemlju Republike Slovenije tekoča goriva na trg neposredno končnim uporabnikom. Za distributerja se šteje tudi uvoznik, pridobitelj ali proizvajalec tekočih goriv, če je sam končni uporabnik uvoženih, pridobljenih oziroma proizvedenih tekočih goriv;

18.

fizikalno-kemijske lastnosti tekočih goriv so lastnosti tekočih goriv, ki ne povzročajo kritične obremenitve okolja, ocenjene na podlagi vrednotenja izpostavljenosti zaradi emisij ene ali več nevarnih snovi, in pri kateri na podlagi trenutnega vedenja o občutljivosti okolja ni zaznavnih škodljivih vplivov;

19.

kurilna naprava je naprava iz predpisov, ki urejajo emisije snovi v zrak iz kurilnih naprav;

20.

monitoring fizikalno-kemijskih lastnosti tekočih goriv (v nadaljnjem besedilu: monitoring lastnosti tekočih goriv) je preizkušanje lastnosti goriv zaradi zmanjševanja emisij onesnaževal v okolje zaradi rabe tekočih goriv, ki ga mora pri opravljanju svoje dejavnosti zagotavljati distributer. Lastnost tekočih goriv se ugotavlja s sistematičnimi meritvami fizikalno-kemijskih lastnosti vzorcev tekočih goriv pri njihovem dajanju na trg;

21.

kritična obremenitev je ocena izpostavljenosti glede na količino enega ali več onesnaževalcev, pod katero se v skladu z dognanji ne pojavljajo pomembni škodljivi učinki na posamezne občutljive dele okolja.

4. člen

(uporaba zahtev v zvezi z lastnostmi tekočih goriv)

(1)

Ta uredba se v zvezi z vsebnostjo žvepla v tekočih gorivih uporablja za vsa tekoča goriva, določena v 2., 3., 4. in 5. točki prejšnjega člena.

(2)

Ta uredba se v zvezi z drugimi fizikalno-kemijskimi lastnostmi, ki se ne nanašajo na vsebnost žvepla, uporablja samo za naslednja tekoča goriva, namenjena za pogon vozil:

1.

motorni bencin, ki je vsako hlapno mineralno olje, namenjeno uporabi za pogonsko sredstvo za vozila z motorjem z notranjim izgorevanjem na prisilni vžig, in je razvrščeno v tarifne oznake kombinirane nomenklature 2710 11 41, 2710 11 45 in 2710 11 49;

2.

dizelsko gorivo, ki je plinsko olje za pogon vozil, in je razvrščeno v tarifno oznako kombinirane nomenklature 2710 19 41;

3.

plinsko olje, ki je namenjeno za pogon necestnih motornih vozil, traktorjev ali gozdnih strojev, in je razvrščeno v tarifne oznake kombinirane nomenklature 2710 19 41 in 2710 19 45.

II. FIZIKALNO-KEMIJSKE LASTNOSTI TEKOČIH GORIV

5. člen

(največja vsebnost žvepla v kurilnem olju)

(1)

Največja vsebnost žvepla v kurilnem olju je določena v razpredelnici D priloge 1, ki je sestavni del te uredbe.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek se v zvezi z vsebnostjo žvepla v kurilnem olju ta uredba ne uporablja, če je distributer pridobil okoljevarstveno dovoljenje ministrstva, pristojnega za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) za dajanje kurilnega olja na trg. V vlogi mora distributer navesti končnega uporabnika kurilnega olja in priložiti strokovno oceno o dopustni vsebnosti žvepla v kurilnem olju.

(3)

Ministrstvo izda okoljevarstveno dovoljenje iz prejšnjega odstavka distributerju za dobavo kurilnega olja, če ima končni uporabnik za obratovanje naprave, v kateri zgoreva kurilno olje, okoljevarstveno dovoljenje, in če iz strokovne ocene o dopustni vsebnosti žvepla v kurilnem olju izhaja, da je izpolnjen eden od naslednjih pogojev, da gre za:

1.

napravo v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav, ki je razvrščena med nove velike kurilne naprave, pri čemer pa emisije žveplovega dioksida ne presegajo mejnih vrednosti za nove velike kurilne naprave, določenih s tem predpisom;

2.

napravo v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav, ki je razvrščena med obstoječe velike kurilne naprave, pri čemer pa emisija žveplovega dioksida ne presega 1700 mg/Nm3 pri vsebnosti kisika v suhem odpadnem plinu 3 odstotkov po prostornini, in je za obratovanje te naprave v okoljevarstvenem dovoljenju določeno, da od 1. januarja 2008 za to veliko kurilno napravo veljajo mejne vrednosti, ki so določene za nove velike kurilne naprave;

3.

napravo, ki se ne razvršča med velike kurilne naprave v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav, pri čemer pa emisija žveplovega dioksida ne presega 1700 mg/Nm3 pri vsebnosti kisika v suhem odpadnem plinu 3 odstotkov po prostornini;

4.

napravo rafinerije, iz katere v mesečnem povprečju emisija žveplovega dioksida iz vseh njenih naprav ne glede na vrsto uporabljenega goriva ali kombinacijo goriv ne presega 1700 mg/Nm3 pri vsebnosti kisika v suhem odpadnem plinu 3 odstotkov, pri čemer pa med temi napravami rafinerije ne sme biti velike kurilne naprave iz 1. in 2. točke tega odstavka.

(4)

Strokovno oceno o dopustni vsebnosti žvepla iz drugega in tretjega odstavka tega člena lahko pripravi oseba, pooblaščena za izvajanje prvih meritev in emisijskega monitoringa meritev po predpisu, ki ureja prve meritve, in obratovalni monitoring emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter pogoje za njegovo izvajanje.

6. člen

(največja vsebnost žvepla v plinskem olju za plovila)

(1)

Največja vsebnost žvepla v plinskem olju za plovila je določena v razpredelnici E-2 priloge 1 te uredbe.

(2)

Na plovilih je prepovedano uporabljati plinsko olje za plovila, ki ne ustreza zahtevam iz prejšnjega odstavka.

7. člen

(največja vsebnost žvepla na območju nadzora nad emisijami SO(x))

(1)

Na plovilu, ki pluje pod zastavo Republike Slovenije v teritorialnem morju, vključno z ekonomsko cono in cono nadzora onesnaževanja pod jurisdikcijo in nadzorom druge države, je prepovedano uporabljati tekoče gorivo za plovila z vsebnostjo žvepla več kot 1,5 odstotka (m/m), če je območje tega morja proglašeno za območje nadzora nad emisijami SO(x).

(2)

Na vseh plovilih ne glede na zastavo, pod katero plujejo, vključno s plovili, ki priplujejo izven območja Evropske unije, je v notranjih morskih vodah ali teritorialnem morju Republike Slovenije, ki so na območju nadzora nad emisijami SO(x), prepovedano uporabljati tekoče gorivo z vsebnostjo žvepla več kot 1,5 odstotka (m/m).

(3)

Na potniški ladji, ki opravlja linijske prevoze iz slovenskega pristanišča ali linijske prevoze iz pristanišča EU v slovenska pristanišča, se ne glede na zastavo, pod katero pluje, ne sme uporabljati tekočega goriva za plovila, ki ni plinsko olje za plovila, z vsebnostjo žvepla več kot 1,5 odstotka (m/m), ali plinsko olje za plovila, ki ne ustreza zahtevam prvega odstavka prejšnjega člena.

(4)

Izpolnjevanje zahtev iz prejšnjega člena in prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena ugotavljajo pomorski inšpektorji na podlagi preverjanja podatkov, zapisanih v ladijskih dnevnikih, v zvezi z menjavo tekočih goriv za plovila.

(5)

Uprava Republike Slovenije za pomorstvo v skladu z 18. pravilom iz priloge VI k MARPOL 73/78:

1.

vodi evidenco distributerjev tekočih goriv za plovila;

2.

preverja, da distributer vsebnost žvepla za vsa tekoča goriva za plovila, ki so dobavljena plovilom na ozemlju Republike Slovenije, dokumentira na dobavnici, ki ji priloži zapečateni vzorec dobavljenega goriva, dobavnico pa podpiše tudi predstavnik namembnega plovila;

3.

prepove posamezno dobavo tekočega goriva za plovila plovilu, če gorivo ne ustreza zahtevam te uredbe.

8. člen

(največja vsebnost žvepla v tekočem gorivu za plovila v pristaniščih)

(1)

Na privezanem plovilu v pristanišču je prepovedano uporabljati tekoče gorivo za plovila z vsebnostjo žvepla več kot 0,1 odstotka (m/m), če je imela posadka za izvedbo morebitne potrebne menjave tekočega goriva za plovila vsaj eno uro časa od prihoda na sidrišče oziroma vsaj eno uro časa pred odhodom plovila iz sidrišča.

(2)

Poveljnik plovila mora zagotoviti, da se čas menjave tekočega goriva za plovila iz prejšnjega odstavka zapiše v ladijski dnevnik.

(3)

Prvi odstavek tega člena se ne uporablja:

1.

kadar plovilo v skladu z objavljenim voznim redom namerava ostati privezano v pristanišču manj kot dve uri;

2.

za plovilo, ki izključi vse motorje in v času, ko je privezano v pristanišču, uporablja električno energijo z obale.