Uredba o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in...

3646. Uredba o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla

Na podlagi tretjega odstavka 17. člena in v zvezi s 36. členom Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla

I. SPLOŠNI DOLOČBI

1. člen

(1)

Ta uredba v skladu z Direktivo Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (UL L št. 375 z dne 31. 12. 1991, str. 1) in Direktivo Sveta 86/278/EGS z dne 12. junija 1986 o varstvu okolja in zlasti tal, kadar se blato iz čistilnih naprav uporablja v kmetijstvu (UL L št. 181 z dne 4. 7. 1986, str. 6) določa mejne vrednosti vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla pri vnašanju blata iz čistilnih naprav, komposta ali mulja iz rečnih strug in jezer ter mejne vrednosti vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla ali na tla pri namakanju rastlin in pri gnojenju, načine vnašanja, stopnje zmanjševanja vnosa ter druge ukrepe v zvezi z vnosom nevarnih snovi in gnojil v tla.

(2)

Namen te uredbe je zmanjšati in preprečiti onesnaženje voda, ki ga povzročajo nitrati iz kmetijskih virov, in urediti uporabo blata iz čistilnih naprav, komposta ali mulja tako, da se preprečijo škodljivi učinki na tla, rastline, živali in ljudi ter tako spodbuditi pravilno uporabo le-teh.

2. člen

Izrazi v tej uredbi imajo naslednji pomen:

1.

Vnos nevarnih snovi in gnojil v tla ali na tla (v nadaljnjem besedilu: v tla) je izpuščanje, oddajanje oziroma odlaganje nevarnih snovi ali gnojil pri vnašanju blata iz čistilnih naprav, komposta ali mulja iz rečnih strug in jezer (v nadaljnjem besedilu: mulj), pri namakanju rastlin ali pri gnojenju z živinskimi ali mineralnimi gnojili. Izraža se v masnih enotah na površino tal.

2.

Letni vnos snovi v tla je vnos nevarnih snovi oziroma gnojil v tla v obdobju dvanajstih mesecev.

3.

Mejna vrednost letnega vnosa nevarnih snovi v tla je količina letnega vnosa nevarnih snovi v tla, pri kateri so vplivi na človekovo zdravje ali okolje še sprejemljivi.

4.

Mejna vrednost letnega vnosa gnojil v tla je količina letnega vnosa gnojil v tla, ki še ne presega rastlinam potrebnega naravnega krogotoka hranil.

5.

Nevarne snovi so snovi ali skupine snovi iz tabele 1 priloge 1 oziroma tabele 8 priloge 3 in se vnašajo v tla z blatom iz čistilnih naprav, kompostom ali muljem ali pri namakanju rastlin, in ki zaradi svojih lastnosti, količine ali gostote negativno vplivajo na rabo tal ali na kakovost voda.

6.

Gnojila so kakršnekoli snovi, ki vsebujejo dušikove spojine, fosfor ali kalij in so z vnosom v tla namenjena spodbujanju rasti rastlin. Gnojila so lahko v obliki živinskih ali mineralnih gnojil, v blatu iz čistilnih naprav, mulju in kompostu ter ostankih iz ribogojnic.

7.

Dušikova spojina je katerakoli snov, ki vsebuje dušik, razen plinastega molekularnega dušika.

8.

Blato iz čistilne naprave (v nadaljnjem besedilu: blato) je odpadek, ki nastane po čiščenju odpadne vode v čistilnih napravah ali ostaja kot blato ob praznjenju greznic za odpadno vodo iz gospodinjstev.

9.

Obdelano blato je blato, ki je biološko, kemično ali toplotno obdelano, dolgoročno skladiščeno ali kako drugače ustrezno predelano, tako da se znatno zmanjšata sposobnost vrenja in nevarnost za zdravje zaradi njegove uporabe.

10.

Kompost je biološko stabilen, higieniziran, humusu podoben material, brez motečih vonjav, bogat z organsko snovjo, ki nastane s kompostiranjem. Kompost se glede na vsebnost nevarnih snovi razvršča v kompost za neomejeno uporabo ali kompost 1. razreda, kompost z omejeno uporabo ali kompost 2. razreda in kompost za nekmetijsko uporabo.

11.

Živinsko gnojilo je hlevski gnoj, gnojevka in gnojnica. Hlevski gnoj so iztrebki domačih živali, kot sta blato in seč, pomešani s steljo. Gnojevka so iztrebki domačih živali, kot sta blato in seč, brez stelje, z večjim ali manjšim dodatkom vode. Gnojnica je mešanica seča domačih živali z vodo in snovmi, ki nastanejo iz seča zaradi naravne presnove.

12.

Povzročitelj obremenitve okolja je vsaka oseba, ki proizvaja kompost ali obdeluje blato iz čistilnih naprav ali mulj, z namenom, da se ga uporabi kot gnojilo ali kot izboljševalo tal. Če gre za kompost, ki ni proizveden na ozemlju Republike Slovenije, je povzročitelj obremenitve okolja dobavitelj komposta.

13.

Tla so po teksturi lahka, srednje težka in težka. Lahka tla so peščena, peščeno-ilovnata ali ilovnato-peščena. Srednje težka tla so peščeno-glinasto-ilovnata, glinasto-ilovnata, ilovnata, meljasto-ilovnata ali meljasta. Težka tla so meljasto-glinasto-ilovnata, meljasto-glinasta, peščeno-glinasta ali glinasta.

14.

Zelena odeja je naravno in sejano travinje ter njive s celoletno pokrovnostjo oziroma strnjeno rastlinsko odejo.

15.

Začetno gnojenje je gnojenje pred setvijo ali ob setvi oziroma saditvi rastlin.

16.

Dognojevanje je gnojenje med rastno dobo rastlin.

17.

Reprezentativni vzorec blata, komposta ali mulja je vzorec, sestavljen iz 10 posameznih podvzorcev, odvzetih pred oddajo oziroma vnosom v tla.

18.

Število glav velike živine (v nadaljnjem besedilu: GVŽ) je merilo za vrednotenje obsega reje domačih živali. Ena GVŽ je 500 kg žive teže živali.

19.

Gnojilni načrt je načrt kmetijske pridelave in popis potrebnih rastlinskih hranil z načrtovanim vnosom živinskih ali mineralnih gnojil na kmetijska zemljišča. Gnojilni načrt je tudi načrt vnosa mineralnih gnojil na zemljišča, kjer je njihov vnos dovoljen. Gnojilni načrt temelji na analizi tal.

20.

Operativni načrt razvoza živinskih gnojil, komposta ali blata je seznam podatkov o zemljiščih, na katerih poteka vnos snovi, o času vnosa snovi in količini vnešene snovi na enoto površine zemljišč.

II. MEJNE VREDNOSTI

3. člen

Letni vnos nevarnih snovi v tla ne sme presegati mejnih vrednosti za posamezno nevarno snov, določenih v tabeli 1 priloge 1, ki je sestavni del te uredbe.

4. člen

(1)

Zaradi varstva voda pred onesnaževanjem z nitrati je celotno območje Republike Slovenije določeno kot ranljivo območje.

(2)

Na območju iz prejšnjega odstavka letni vnos dušika v tla pri gnojenju zemljišč, na katerih je vnos živinskih gnojil, komposta ali blata dovoljen, ne sme presegati 170 kg/ha.

(3)

Letno količino dušika, izločenega z živinskimi gnojili na kmetijskem gospodarstvu, se izračuna na podlagi podatkov o številu GVŽ iz tabele 2 priloge 2 in povprečne prisotnosti živali na kmetijskem gospodarstvu ter podatkov o količini dušika v živinskih gnojilih iz tabele 3 priloge 2, ki je sestavni del te uredbe.

(4)

Količino živinskega gnojila se izračuna na podlagi podatkov o količini dušika v 1 m3 živinskega gnojila pri posameznih domačih živalih iz tabele 4 priloge 2.

(5)

Letni vnos fosforja in kalija pri gnojenju z živinskimi gnojili ne sme presegati mejnih vrednosti, določenih v tabeli 5 priloge 2.

(6)

Obremenitev tal 1 ha kmetijskih zemljišč pri gnojenju z živinskimi gnojili ne presega mejnih vrednosti letnega vnosa snovi iz tabele 5 priloge 2, če količina živinskih gnojil, uporabljena v letu dni, ni večja od količine gnojil, ki nastane v tem obdobju pri reji 2,5 GVŽ, če gre za govedo, oziroma 2 GVŽ, če gre za rejo prašičev ali rejo perutnine.

5. člen

(1)

Letni vnos dušika na kmetijska zemljišča na vodovarstvenih območjih, določenih v skladu s predpisi, ki urejajo vode, na katerih je oskrbljenost z mineralnim dušikom manjša ali enaka 30 kg/ha, ne sme presegati mejnih vrednosti glede na vrsto kmetijske kulture, določenih v tabeli 6 priloge 2. Za vse ostale kmetijske kulture velja mejna vrednost 170 kg/ha.

(2)

Letni vnos dušika na ostalih zemljiščih na vodovarstvenih območjih, kjer je vnos gnojil dovoljen in na katerih je oskrbljenost z mineralnim dušikom manjša ali enaka 30 kg/ha, ne sme presegati 170 kg/ha.

(3)

Letni vnos dušika na zemljiščih iz prvega in drugega odstavka tega člena, na katerih je oskrbljenost z mineralnim dušikom večja od 30 kg/ha, ne sme presegati mejnih vrednosti dušika, ki se določijo po enačbi:

MVK = MVKi + 30 – B

kjer je:

-

MVK – mejna vrednost letnega vnosa dušika za posamezno kulturo, izražena v kg N/ha pri oskrbljenosti z dušikom, ki je večja od 30 kg/ha;

-

MVKi – mejna vrednost letnega vnosa dušika za posamezno kulturo iz tabele 6, izražena v kg N/ha;

-

B – izmerjena vrednost oskrbljenosti z mineralnim dušikom, izražena v kg N/ha.

(4)

Količina dušika, ki se vnaša na območjih iz prvega in drugega odstavka tega člena, se določi na podlagi:

-

meritev mineralnega dušika v tleh skladno s predpisi o obratovalnem monitoringu pri vnosu snovi v tla in

-

podatkov o količini dušika v živinskih gnojilih iz tabele 3 priloge 2, če se rastlinska hranila vnašajo z gnojenjem z živinskimi gnojili.

(5)

Na zemljiščih iz prvega in drugega odstavka tega člena je dovoljeno gnojiti tako, da vnos dušika pri začetnem gnojenju in dognojevanju ne presega 50 kg/ha na lahkih tleh in 80 kg/ha na srednje težkih ali težkih tleh.

III. UKREPI V ZVEZI Z VNOSOM NEVARNIH SNOVI IN GNOJIL V TLA

6. člen

(1)

Vnos nevarnih snovi in gnojil v tla na nerodovitnih zemljiščih je prepovedan.

(2)

Vnos nevarnih snovi in gnojil ter preoravanje travinja sta prepovedana na razdalji 200 m od objekta za zajem pitne vode, razen če predpisi, ki določajo vodovarstvena območja, ne določajo drugače.

7. člen

(1)

Kmetijska gospodarstva lahko gnojijo svoja kmetijska zemljišča z živinskimi gnojili v količinah, pri katerih letni vnos gnojil v tla enega hektara kmetijskih zemljišč ne presega mejnih vrednosti iz 4. člena te uredbe.

(2)

Kmetijsko gospodarstvo, na katerem je več kot 5 GVŽ in hkrati presega letno obremenitev 140 kg N/ha, mora imeti za vnos živinskih gnojil na kmetijskih zemljiščih v uporabi izdelan gnojilni načrt ali letni operativni načrt razvoza živinskih gnojil.

(3)

Če se na kmetijska zemljišča vnaša blato, mulj ali kompost z omejeno uporabo, mora imeti kmetijsko gospodarstvo za ta zemljišča izdelan letni operativni načrt razvoza blata, mulja ali komposta z omejeno uporabo.

(4)

Če kmetijsko gospodarstvo nima kmetijskih zemljišč ali če zaradi reje živine nastajajo večje količine živinskih gnojil, kot jih lahko kmetijsko gospodarstvo uporabi kot živinsko gnojilo na lastnih kmetijskih zemljiščih, mora kmetijsko gospodarstvo zagotoviti:

-

da s pogodbo odda presežke živinskih gnojil drugim lastnikom kmetijskih zemljišč,

-

da presežke živinskih gnojil predela in jih v različnih oblikah proda na trgu ali