Zakon o ratifikaciji Konvencije med Vlado Republike...

80. Zakon o ratifikaciji Konvencije med Vlado Republike Slovenije in Vlado Irske o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in dobička iz kapitala (BIEDOU)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
O RAZGLASITVI ZAKONA O RATIFIKACIJI KONVENCIJE MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO IRSKE O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA IN PREPREČEVANJU DAVČNIH UTAJ V ZVEZI Z DAVKI OD DOHODKA IN DOBIČKA IZ KAPITALA (BIEDOU)

Razglašam Zakon o ratifikaciji Konvencije med Vlado Republike Slovenije in Vlado Irske o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in dobička iz kapitala (BIEDOU), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 25. oktobra 2002.

001-22-140/02

Ljubljana, 5. novembra 2002

Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.

Z A K O N O RATIFIKACIJI KONVENCIJE MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO IRSKE O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA IN PREPREČEVANJU DAVČNIH UTAJ V ZVEZI Z DAVKI OD DOHODKA IN DOBIČKA IZ KAPITALA (BIEDOU)

1. člen

Ratificira se Konvencija med Vlado Republike Slovenije in Vlado Irske o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in dobička iz kapitala, podpisana v Ljubljani dne 12. marca 2002.

2. člen

Konvencija se v izvirniku v slovenskem in angleškem jeziku glasi:

K O N V E N C I J A MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO IRSKE O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA IN PREPREČEVANJU DAVČNIH UTAJ V ZVEZI Z DAVKI OD DOHODKA IN DOBIČKA IZ KAPITALA

Vlada Republike Slovenije in Vlada Irske sta se v želji, da bi sklenili konvencijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in dobička iz kapitala, sporazumeli, kot sledi:

1. člen

OSEBE, ZA KATERE SE UPORABLJA KONVENCIJA

Ta konvencija se uporablja za osebe, ki so rezidenti ene ali obeh držav pogodbenic.

2. člen

DAVKI, ZA KATERE SE UPORABLJA KONVENCIJA

1. Ta konvencija se uporablja za davke od dohodka in dobička iz kapitala, ki se uvedejo v imenu pogodbenice ali njenih političnih enot ali lokalnih oblasti, ne glede na način njihove uvedbe.

2. Za davke od dohodka in dobička iz kapitala se štejejo vsi davki, uvedeni na celoten dohodek ali na sestavine dohodka, vključno z davki od dobička iz odtujitve premičnin ali nepremičnin.

3. Obstoječi davki, za katere se uporablja konvencija, so:

a)

v Sloveniji:

i)

davek od dobička pravnih oseb in

ii)

davek od dohodka posameznikov, vključno z mezdami in plačami, dohodkom iz kmetijskih dejavnosti, dohodkom iz poslovanja, dobičkom iz kapitala in dohodkom iz nepremičnin in premičnin

(v nadaljevanju “slovenski davek”);

b)

na Irskem:

i)

davek od dohodka;

ii)

davek od dobička pravnih oseb in

iii)

davek od dobička iz kapitala

(v nadaljevanju “irski davek”).

4. Ta konvencija se uporablja tudi za kakršne koli enake ali vsebinsko podobne davke, ki se uvedejo po datumu podpisa konvencije dodatno k obstoječim davkom ali namesto njih. Pristojna organa držav pogodbenic drug drugega uradno obvestita o vseh bistvenih spremembah njunih davčnih zakonodaj.

3. člen

SPLOŠNA OPREDELITEV IZRAZOV

1. Za namene te konvencije, razen če sobesedilo zahteva drugače:

a)

izraz “Slovenija” pomeni Republiko Slovenijo, in ko se uporablja v zemljepisnem smislu, ozemlje Slovenije, vključno z morskim območjem, morskim dnom in podzemljem ob teritorialnem morju, če Slovenija lahko nad takim morskim območjem, morskim dnom in podzemljem izvaja svoje suverene pravice in jurisdikcijo v skladu s svojo notranjo zakonodajo in mednarodnim pravom;

b)

izraz “Irska” vključuje katero koli območje zunaj teritorialnega morja Irske, ki je bilo ali se lahko v prihodnje po zakonodaji Irske o epikontinentalnem pasu v skladu z mednarodnim pravom določi kot območje, na katerem lahko Irska izvaja svoje pravice v zvezi z morskim dnom in podzemljem ter naravnimi viri v njih;

c)

izrazi “država pogodbenica”, “ena od držav pogodbenic” in “druga država pogodbenica” pomenijo, kot zahteva sobesedilo, Slovenijo ali Irsko, izraz “državi pogodbenici” pa pomeni Slovenijo in Irsko;

d)

izraz “oseba” vključuje posameznika, družbo in katero koli drugo telo, ki združuje več oseb;

e)

izraz “ družba” pomeni katero koli korporacijo ali kateri koli subjekt, ki se za davčne namene obravnava kot korporacija;

f)

izraza “podjetje države pogodbenice” in “podjetje druge države pogodbenice” pomenita podjetje, ki ga upravlja rezident države pogodbenice, in podjetje, ki ga upravlja rezident druge države pogodbenice;

g)

izraz “mednarodni promet” pomeni kakršen koli prevoz z ladjo ali letalom, ki ga opravlja podjetje države pogodbenice, razen če ladja ali letalo opravlja prevoze samo med kraji v drugi državi pogodbenici;

h)

izraz “pristojni organ” pomeni:

i)

v Sloveniji Ministrstvo za finance Republike Slovenije ali pooblaščenega predstavnika tega ministrstva;

ii)

na Irskem Davčno upravo ali pooblaščenega predstavnika te uprave;

i)

izraz “državljan” pomeni:

i)

za Slovenijo katerega koli posameznika, ki ima državljanstvo Slovenije, in katero koli pravno osebo, osebno družbo ali združenje, katerih status izhaja iz veljavne zakonodaje v Sloveniji;

ii)

za Irsko katerega koli posameznika, ki ima državljanstvo Irske, in katero koli pravno osebo, osebno družbo, združenje ali drug subjekt, katerih status izhaja iz veljavne zakonodaje Irske.

2. Kadar koli država pogodbenica uporabi konvencijo, ima kateri koli izraz, ki v njej ni opredeljen, razen če sobesedilo zahteva drugače, pomen, ki ga ima takrat po pravu te države za namene davkov, za katere se konvencija uporablja, pri čemer kateri koli pomen po veljavni davčni zakonodaji te države prevlada nad pomenom izraza po drugi zakonodaji te države.

4. člen

REZIDENT

1. Za namene te konvencije izraz “rezident države pogodbenice” pomeni katero koli osebo, ki je po zakonodaji te države dolžna plačevati davke zaradi svojega stalnega prebivališča, prebivališča, sedeža uprave ali katerega koli drugega podobnega merila. Ta izraz pa ne vključuje katere koli osebe, ki je dolžna plačevati davke v tej državi samo v zvezi z dohodki iz virov v tej državi.

2. Kadar je zaradi določb prvega odstavka posameznik rezident obeh držav pogodbenic, se njegov status določi na naslednji način:

a)

šteje se samo za rezidenta države, v kateri ima na razpolago stalno prebivališče; če ima stalno prebivališče na razpolago v obeh državah, se šteje za rezidenta države, s katero ima tesnejše osebne in ekonomske odnose (središče življenjskih interesov);

b)

če ni mogoče opredeliti države, v kateri ima središče življenjskih interesov, ali če nima v nobeni od držav na razpolago stalnega prebivališča, se šteje samo za rezidenta države, v kateri ima običajno bivališče;

c)

če ima običajno bivališče v obeh državah ali v nobeni od njiju, se šteje samo za rezidenta države, katere državljan je;

d)

če je državljan obeh držav ali nobene od njiju, pristojna organa držav pogodbenic vprašanje rešita s skupnim dogovorom.

3. Kadar je zaradi določb prvega odstavka oseba, ki ni posameznik, rezident obeh držav pogodbenic, se šteje, da je samo rezident države, v kateri ima sedež dejanske uprave.

5. člen

STALNA POSLOVNA ENOTA

1. Za namene te konvencije izraz “stalna poslovna enota” pomeni stalno mesto poslovanja, prek katerega v celoti ali delno potekajo posli podjetja.

2. Izraz “stalna poslovna enota” še posebej vključuje:

a)

sedež uprave,

b)

podružnico,

c)

pisarno,

d)

tovarno,

e)

delavnico in

f)

rudnik, nahajališče nafte ali plina, kamnolom ali kateri koli drug kraj pridobivanja naravnih virov.

3. Šteje se, da oseba, ki izvaja eksteritorialno dejavnost v državi pogodbenici v zvezi z raziskovanjem ali izkoriščanjem morskega dna in podzemlja ter naravnih virov v tej državi pogodbenici, posluje prek stalne poslovne enote v tej državi pogodbenici.

4. Gradbišče ali projekt gradnje ali montaže je stalna poslovna enota samo, če traja več kot dvanajst mesecev.

5. Ne glede na prejšnje določbe tega člena se šteje, da izraz “stalna poslovna enota” ne vključuje:

a)

uporabe prostorov samo za namen skladiščenja, razstavljanja ali dostave dobrin ali blaga, ki pripada podjetju;

b)

vzdrževanja zaloge dobrin ali blaga, ki pripada podjetju, samo za namen skladiščenja, razstavljanja ali dostave;

c)

vzdrževanja zaloge dobrin ali blaga, ki pripada podjetju, samo za namen predelave s strani drugega podjetja;

d)

vzdrževanja stalnega mesta poslovanja samo za namen nakupa dobrin ali blaga ali zbiranja informacij za podjetje;

e)

vzdrževanja stalnega mesta poslovanja samo za namen opravljanja kakršne koli druge dejavnosti pripravljalne ali pomožne narave za podjetje;

f)

vzdrževanja stalnega mesta poslovanja samo za kakršno koli kombinacijo dejavnosti, omenjenih v pododstavkih a) do e), pod pogojem, da je splošna dejavnost stalnega mesta poslovanja, ki je posledica te kombinacije, pripravljalne ali pomožne narave.

6. Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka, kadar oseba ki ni zastopnik z neodvisnim statusom, za katerega se uporablja sedmi odstavek deluje v imenu podjetja ter ima in običajno uporablja v državi pogodbenici pooblastilo za sklepanje pogodb v imenu podjetja, se za to podjetje šteje, da ima stalno poslovno enoto v tej državi v zvezi s katerimi koli dejavnostmi, ki jih ta oseba prevzame za podjetje, razen če so dejavnosti te osebe omejene na tiste iz petega odstavka, zaradi katerih se to stalno mesto poslovanja po določbah tega odstavka ne bi štelo za stalno poslovno enoto, če bi se opravljale prek stalnega mesta poslovanja.

7. Ne šteje se, da ima podjetje stalno poslovno enoto v državi pogodbenici samo zato, ker opravlja posle v tej državi prek posrednika, splošnega komisionarja ali katerega koli drugega zastopnika z neodvisnim statusom, pod pogojem, da te osebe delujejo v okviru svojega rednega poslovanja.