DeUDIEU06 – Deklaracija o usmeritvah za delovanje...

1506. Deklaracija o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah EU v letu 2006 (DeUDIEU06)

Na podlagi drugega stavka drugega odstavka 5. člena Zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije (Uradni list RS, št. 34/04) in 110. člena Poslovnika Državnega zbora (Uradni list RS, št. 35/02 in 60/04) je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 28. marca 2006 sprejel

D E K L A R A C I J O o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah EU v letu 2006 (DeUDIEU06)

Zavedajoč se vloge in pomena poslanstva, ki ga ima Slovenija kot članica Evropske unije, so priprava na predsedovanje Slovenije Evropski uniji, nadaljevanje priprav na prevzem evra, vzpostavitev zunanje meje Evropske unije, izvajanje lizbonske strategije, revizija strategije trajnostnega razvoja Evropske unije, priprava na naslednjo finančno perspektivo in učinkovita poraba sredstev, podpora nadaljnji širitvi in približevanju Zahodnega Balkana Evropski uniji ter prizadevanje za nadaljnjo krepitev Evropske unije v svetovni mednarodni skupnosti prednostne naloge, za uresničenje katerih si bo Slovenija prizadevala pri delovanju v Evropski uniji v letu 2006.

Upoštevajoč potrebo po preglednosti, so ožje politične prednostne naloge glede na vsebino razdeljene v tri sklope, in sicer 1. Slovenija kot dejavna partnerica v Evropski uniji, 2. Reforme za razvoj ter 3. Slovenija – zanesljiva partnerica v regiji in svetu.

Upoštevajoč širše prednostne naloge, ki si jih je za leto 2006 zastavila Slovenija, si Slovenija postavlja prednostne naloge po posameznih področjih za delo v Svetu Evropske unije v letu 2006.

Državni zbor Republike Slovenije bo v okviru svojih pristojnosti aktivno sodeloval v izvajanju te deklaracije.

1. SLOVENIJA KOT DEJAVNA PARTNERICA V EVROPSKI UNIJI

1.1. Priprava na predsedovanje Evropski uniji

Zavedajoč se vloge in pomena predsedovanja Slovenije Evropski uniji in potrebe po dobri pripravljenosti, bo Slovenija pospešeno nadaljevala priprave na predsedovanje, ki bo v prvi polovici leta 2008.

Slovenija si bo zato v letu 2006 prizadevala, da bo izkoristila izjemno priložnost, ki jo ponuja predsedovanje, za utrditev vloge dejavne partnerice v Evropski uniji.

Zavedajoč se pomena in obsežnosti nalog predsedovanja, bo Slovenija v letu 2006 nadaljevala intenzivno delo pri vsebinskih pripravah predsedovanja in se bo v ta namen ustrezno povezovala in usklajevala s preostalimi predsedujočimi državami in institucijami Evropske unije.

Slovenija meni, da je premišljeno pripravljen načrt predsedovanja nujen pogoj za izvedbo zastavljenega vsebinskega programa. Zato bo pripravila in uskladila koledar predsedovanja, ki bo vključeval uravnoteženo razvrščena srečanja in sestanke na vseh ravneh, od delovnih skupin do ministrske ravni na vseh področjih delovanja Evropske unije.

Zavedajoč se pomena dobrih kadrov za uspešno izpeljano predsedovanje, bo Slovenija namenila veliko pozornost tudi kadrovskim pripravam in končala izbiranje tistih, ki bodo sodelovali pri projektu predsedovanja, in hkrati začela njihovo intenzivno usposabljanje na področju delovanja Evropske unije, veščin in jezikov.

Slovenija se bo na podlagi pripravljenega koledarja posvetila obsežni nalogi priprav na logistično organizacijo neformalnih dogodkov, ki bodo med predsedovanjem potekali v Sloveniji.

V ta namen se bo v letu 2006 posvetila tudi pripravam na področju odnosov z javnostmi in predstavljanja, končala postopek izbire celotne grafične podobe predsedovanja ter pripravila splošni predstavitveni in kulturni program Slovenije med predsedovanjem Evropski uniji.

1.2. Nadaljevanje priprav na prevzem evra

Slovenija ostaja zavezana prevzemu evra v začetku leta 2007, ob tem pa se zaveda, da si je treba še naprej prizadevati za zagotavljanje konvergenčnih kriterijev za prevzem evra.

V ta namen bosta Vlada Republike Slovenije in Banka Slovenije nadaljevali usklajeno vodenje gospodarske politike, pri čemer je za uspešno monetarno vključitev, ohranitev konkurenčnosti in podporo širšim razvojnim ciljem ključnega pomena ohranitev javnofinančne discipline.

K izpolnitvi zadanega cilja bo v prvi vrsti pripomoglo ohranjanje makroekonomskega ravnotežja, vključno z vzdržno davčno politiko, stabilnostjo cen in preudarno dohodkovno politiko, s čimer bo ohranjena javnofinančna vzdržnost in izpolnjen srednjeročni javnofinančni cilj.

Slovenija pričakuje, da bosta Evropska komisija in Evropska centralna banka v mesecu maju sprejeli konvergenčni poročili in da bodo sprejete druge potrebne odločitve institucij EU, kar bo Sloveniji omogočilo pravočasne tehnične priprave za uvedbo evra s 1.1.2007.

Zavedajoč se naglo bližajočega se datuma uvedbe evra, bo Slovenija ob zagotavljanju potrebnih makroekonomskih razmer v letu 2006 še intenzivneje nadaljevala tudi tehnične priprave za zamenjavo valute.

Za uresničevanje uvedbe evra bo Slovenija sprejela zakon o uvedbi evra in uvedla druge zakonodajne in tehnične prilagoditve ter sproti obveščala javnost o zamenjavi valute.

Zaradi zmanjšanja pritiska na dvig cen ob menjavi valute in da bodo poslovni subjekti in državljani čim prej sprejeli valuto, je Slovenija uvedla dvojno označevanje cen.

1.3. Vzpostavitev zunanje meje

Upoštevajoč, da vzpostavljanje zunanje meje Evropske unije in priprave Slovenije za vstop v schengenski prostor v letu 2006 prehaja v ključno in sklepno fazo tega večletnega procesa, je dokončanje priprav z dopolnjenim Izvedbenim načrtom za uveljavitev schengenskih standardov nadzora prihodnje zunanje meje Evropske unije 2005–2007 načrtovano do konca leta 2006 oziroma do konca junija 2007.

Zavedajoč se odločilnega pomena izsledkov ocenjevanja preverjanja izpolnjevanja ustreznih standardov Evropske unije oziroma t.i. schengenskega ovrednotenja pripravljenosti na posameznih področjih za odpravo nadzora na notranjih mejah, bosta upoštevanje ugotovitev in uresničevanje priporočil izjemnega pomena za dokončno uveljavitev schengenskih standardov in ena najpomembnejših nalog v letu 2006, ki se bo nadaljevala še v naslednjem letu.

Za vzpostavljanje zunanjih mej bo Slovenija posebno pozornost namenila pripravi pravnih podlag za vzpostavitev Schengenskega informacijskega sistema druge generacije (SIS II) kakor tudi pripravi pogojev za izmenjavo podatkov s SIS II v poskusnem okolju.

Posebno pozornost bo Slovenija namenila tudi nadaljnjim pripravam za vzpostavitev vizumskega informacijskega sistema (VIS), prihodnje povezave tega informacijskega sistema s SIS II ter priprav za uvedbo biometričnih identifikatorjev v vizumske postopke.

Pri vzpostavljanju zunanje meje ter izvajanju nadzora zunanjih meja si bo Slovenija nadalje prizadevala za uresničevanje in izvajanje načel delitve finančnih bremen v Evropski uniji.

2. REFORME ZA RAZVOJ

2.1. Izvajanje lizbonske strategije

Poudarjajoč njen pomen prenovljena lizbonska strategija, ki daje poudarek rasti in zaposlovanju ob hkratni skrbi za socialno kohezijo in trajnostno naravnanost politik in je razvojni okvir na evropski ravni, ostaja prednostna naloga Slovenije, saj bo v njenem okviru izzvala ukrepe za doseganje hitrejšega razvoja in večje blaginje svojih državljanov.

Slovenija pozdravlja prenovljeni način upravljanja z lizbonsko strategijo, ki omogoča večjo preglednost, osredotočenost na prednostne naloge lizbonskega procesa ter večjo politično zavezo vlad držav članic za uresničevanje ciljev strategije.

Slovenija si bo prizadevala uresničevati prednostne naloge in ukrepe, ki si jih je zastavila v svojem programu reform za uresničevanje ciljev lizbonske strategije, pripravljenim v skladu z integriranimi smernicami za rast in zaposlovanje, ki jih je Evropski svet potrdil junija 2005.

Slovenija si bo prizadevala, da trud za doseganje lizbonskih ciljev ne bo ostal vezan zgolj na izvajanje reform na ravni držav članic, temveč da ga bodo spremljala tudi ustrezna dejanja na ravni Evropske unije.

S tem namenom si bo Slovenija v institucijah Evropske unije prizadevala za doseganje čim večjega napredka pri dokončanju notranjega trga Evropske unije, še posebej pri storitvah in energiji.

Slovenija si bo prizadevala za več usklajevanja gospodarskih in drugih politik med državami članicami EU.

Slovenija si bo prizadevala za ustvarjanje okolja v Evropi, ki bo naklonjeno znanju, raziskavam ter izobraževanju, prav tako pa si bo prizadevala za odstranitev ovir za mobilnost delavcev, vključno s prehodnim obdobjem za delavce novih držav članic, ter za ustvarjanje boljšega zakonodajnega okolja na evropski ravni, ki bo olajšalo poslovanje podjetjem in življenje državljanom.

2.2. Revizija strategije trajnostnega razvoja Evropske unije

Slovenija pozdravlja prizadevanja Evropske unije, da z revizijo strategije trajnostnega razvoja na podlagi izkušenj okrepi svoja prizadevanja na ravni Evropske unije, ki so v njenem skupnem interesu in interesu posameznih držav članic. Meni, da bodo tovrstna prizadevanja prispevala k uspešnejšemu uveljavljanju trajnostnega razvoja na lokalni in svetovni mednarodni ravni.

Slovenija meni, da je revizija strategije trajnostnega razvoja Evropske unije dobra priložnost za povezovanje in usklajevanje različnih politik Evropske unije ter preprečevanje podvajanja zastavljenih ciljev in ukrepov.

Slovenija si prizadeva za jasno opredeljeno razmerje med lizbonsko in evropsko strategijo trajnostnega razvoja ter tudi za jasno opredeljene povezave z nacionalnimi strategijami glede trajnostnega razvoja.

2.3. Priprava na naslednjo finančno perspektivo in učinkovita poraba sredstev

Poudarjajoč namen zmanjševanja razvojne razvitosti med regijami, bo Slovenija dala prednost dejavnostim pri sprejemanju uredb in drugih strateških aktov kohezijske politike Evropske unije ter pripravi ustreznih domačih izvedbenih dokumentov (državni razvojni program, nacionalni strateški referenčni okvir, operativni programi), na podlagi katerih bo omogočen čimprejšnji začetek koriščenja dodeljenih sredstev strukturnih skladov in Kohezijskega sklada Evropske unije za obdobje 2007–2013.

V ta namen je pomembna prednostna priprava ustreznega števila dobrih projektov, na podlagi katerih bi bilo črpanje dodeljenih sredstev v naslednji finančni perspektivi 2007–2013 kar najbolj uspešno.

Hkrati s pripravami na izvajanje naslednje finančne perspektive si bo med sedanjo Slovenija prizadevala za zagotavljanje kar najvišje porabe dodeljenih sredstev kohezijske politike Evropske unije.

V ta namen bo Slovenija zagotovila ustrezno administrativno usposobljenost organov vključenih v pripravo, usklajevanje in upravljanje ter izvajanje projektov na državni in regionalni ter lokalni ravni z namenom izboljšanja absorbcijske sposobnosti.

3. SLOVENIJA – ZANESLJIVA PARTNERICA V REGIJI IN SVETU

3.1. Širitev Evropske unije in države Zahodnega Balkana

Zavedajoč se pomena širitve Evropske unije za Slovenijo, zlasti vstopa Hrvaške v Evropsko unijo, se bo Slovenija zavzemala za nadaljevanje širjenja Evropske unije in s tem namenom dejavno sodelovala pri pogajanjih za članstvo Hrvaške in Turčije.

Pri pristopnih pogajanjih bo Slovenija zagovarjala spoštovanje načel in meril za članstvo, ki so tudi najboljše zagotovilo za uveljavljanje interesov Slovenije.

Slovenija si bo še naprej prizadevala za stabilnost in gospodarski razvoj Zahodnega Balkana, zato bo podpirala uresničitev evropske perspektive, ki jo je Evropska unija obljubila tej regiji.

V ta namen bo Slovenija še naprej dejavno podpirala stabilizacijo in pridruževanje Evropski uniji v državah Zahodnega Balkana, določitev datuma pristopnih pogajanj z Republiko Makedonijo ter dokončanje pogajanj za sklenitev stabilizacijskih in pridružitvenih sporazumov s Srbijo in Črno goro ter Bosno in Hercegovino.

Slovenija namerava tudi v prihodnje pomagati državam Zahodnega Balkana s projekti tesnega sodelovanja ter drugih oblik strokovne in razvojne pomoči na dvostranski ravni.

3.2. Krepitev vloge Evropske unije v svetovni mednarodni skupnosti

Slovenija si bo prizadevala za nadaljnjo krepitev Evropske unije kot svetovne strateške partnerice, ki se bo na temelju učinkovitega multilateralizma še naprej zavzemala za stabilnost in razvoj mednarodne skupnosti.

Glede na to si bo Slovenija posebej prizadevala za poglobitev odnosov Evropske unije z Združenimi državami Amerike, ki ostajajo najpomembnejši strateški partner Evropske unije, pri čemer mora krepitev partnerstva temeljiti na enakopravnosti in preglednosti.

Slovenija si bo posebej prizadevala za krepitev odnosov Evropske unije z Rusijo, ki je eden odločilnih dejavnikov pri stabilizaciji regije za vzhodno mejo Evropske unije, saj so za njeno varnost izredno pomembni stabilni in demokratični sosedi, s katerimi se Evropska unija povezuje v okviru tako imenovane Evropske sosedske politike.

Slovenija bo v okviru Evropske sosedske politike pozornost namenila tudi južni razsežnosti, ki je z Evropsko unijo povezana v barcelonskem procesu.

Slovenija si bo prizadevala tudi za krepitev sodelovanja z drugimi območji sveta.

Slovenija si bo prizadevala za krepitev večje vloge in usklajeno delovanje Evropske unije v mednarodnih ekonomskih in finančnih institucijah (Svetovna trgovinska organizacija, Mednarodni denarni sklad, Mednarodna banka za obnovo in razvoj, itd.).

PREDNOSTNE NALOGE SLOVENIJE ZA DELO V SVETU EU V LETU 2006

1.

NASLEDNJA FINANČNA PERSPEKTIVA

Prednostne naloge EU

Tekoča finančna perspektiva se izteče konec leta 2006. Na Evropskem svetu decembra 2005 je bil sprejet dogovor o naslednji finančni perspektivi 2007-2013 (v nadaljevanju: NFP), ki ga mora potrditi še Evropski parlament. Na tej podlagi bo potrebno sprejeti nov medinstitucionalni dogovor ter dokončno sprejeti zakonodajne akte v okviru NFP (akti, ki pravno urejajo izvajanje politik in programov Skupnosti, ki se financirajo iz proračuna EU). Vrsta zakonodajnih predlogov, vezanih na posamezne programe Skupnosti in različne finančne instrumente, je že v obravnavi v okviru različnih delovnih skupin Sveta EU in je glede vsebine večinoma že dokončana, doreči pa bo treba še finančne zneske posameznih programov, kar bo omogočil dokončni sprejem dogovora o NFP. Posamezni zakonodajni predlogi so v Prednostnih nalogah obravnavani v okviru posameznih politik, na delovnih skupinah pa bo potekala razprava o finančnem obsegu in strukturi sredstev.

Prednostne naloge Slovenije

Po uspešnem sprejetju dogovora o NFP 2007-2013 je glavna naloga Slovenije poskrbeti za uspešno izvajanje programov in s tem koriščenje sredstev iz proračuna EU – v letu 2006 gre predvsem za priprave na izvajanje programov v letih 2007-2013. Programi Skupnosti so predvideni za mnoga področja, od raziskav in razvoja, vseevropskih omrežij, kohezijske politike (ta je sicer podrobneje razdelana v naslednjem poglavju) izobraževanja, državljanstva in pravosodja ter drugih. Z uspešno realizacijo te naloge bo lahko Slovenija pričela s črpanjem sredstev v letu 2007 in predvidene finančne tokove tudi realizirala. Ob tem bo morala Slovenija upoštevati, tudi zaradi potrebe po izpolnjevanju strogih pravil Pakta stabilnosti in rasti, tiste negativne fiskalne učinke, ki bodo posledica pogojev za črpanje povečanega obsega sredstev iz proračuna EU.

2.

KOHEZIJSKA POLITIKA

Poleg svojega osnovnega poslanstva, torej zagotavljanja ekonomske, socialne in teritorialne kohezije prostora razširjene EU, je kohezijska politika EU ena tistih politik Skupnosti, ki je v veliki meri usmerjena v doseganje ciljev Lizbonske strategije.

Prednostne naloge EU

Operativni program Sveta EU za leto 2006 aktivnosti na področju kohezijske politike posebej ne izpostavlja. Podobno velja za Zakonodajni in delovni program Evropske komisije za leto 2006, ki izpostavlja odgovornost EU pri gradnji bolj povezane Evrope in sicer na način krepitve kohezije in s tem tudi trajnostnega razvoja.

Ne glede na navedeno, zaradi pomena, ki ga ima kohezijska politika na razvoj Slovenije, na tem mestu vendarle izpostavljamo ključne cilje EU na tem področju v letu 2006. Mednje v prvi vrsti sodi sprejetje novih zakonodajnih aktov s področja kohezijske politike za obdobje naslednje finančne perspektive 2007-2013. Gre za predloge naslednjih ključnih dokumentov:

Uredba Sveta o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu (Splošna uredba). Predlog uredbe določa splošna pravila delovanja evropskih strukturnih in kohezijskega sklada v naslednjem finančnem obdobju. Predlagana je vrsta poenostavitev obstoječega sistema ter zmanjšanje števila ciljev na tri: konvergenca, regionalna konkurenčnost in zaposlovanje ter teritorialno sodelovanje.

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj. Skladno s predlogom uredbe namen Evropskega sklada za regionalni razvoj ostaja podpora investicijam in zmanjševanjem regionalnih razlik v EU.

Uredba Sveta o ustanovitvi kohezijskega sklada. Kohezijski sklad naj bi še naprej podpiral projekte s področja okolja in vseevropskih omrežij, dodatno pa naj bi obsegal še investicije v podporo trajnostnemu razvoju z jasno okoljsko komponento ter investicije v prometno infrastrukturo izven vseevropskih omrežij.

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem socialnem skladu. Predlog uredbe med naloge Evropskega socialnega sklada uvršča krepitev ekonomske in socialne kohezije držav članic s podpiranjem polne zaposlenosti, izboljšanjem kakovosti in produktivnosti pri delu, pospeševanjem socialne vključenosti in zmanjševanjem regionalnih nesorazmerij zaposlovanja v državah članicah.

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropske skupine za teritorialno sodelovanje. V interesu pospeševanja čezmejnega in poenostavljanja izvajanja tovrstnih programov Evropska komisija s predlogom uredbe uvaja možnost institucionalizacije čezmejnega sodelovanja z ustanovitvijo t.i. evropskih skupin za teritorialno sodelovanje.

Omenjeni zakonodajni akti naj bi bili predvidoma sprejeti v prvi polovici leta 2006. Njihovemu sprejetju sledi sprejetje Strateških smernic Skupnosti za kohezijo. Gre za strateški dokument, katerega namen okrepiti strateško dimenzijo kohezijske politike EU ter v okviru slednje izluščiti tiste prioritete Skupnosti, ki naj bi v kar največji meri prispevale k doseganju ciljev Lizbonske strategije. Smernice bodo, ko jih bo sprejel Svet, temelj za pripravo nacionalnih strateških referenčnih okvirov in iz njih izhajajočih operativnih programov.

Prednostne naloge Slovenije

Med prednostne naloge Slovenije v letu 2006 tako v prvi vrsti sodijo aktivnosti na področju sprejemanja uredb in drugih strateških aktov kohezijske politike EU. Slovenija predloge omenjenih uredb in predloga strateških smernic v splošnem podpira, saj njihovo sprejetje omogoča izvedbo večine razvojnih prioritet, podanih v Strategiji razvoja Slovenije. Kljub navedenemu bo osrednja pozornost Slovenije usmerjena predvsem v sprejem Splošne uredbe kot krovnega zakonodajnega akta kohezijske politike EU ter v sprejem Strateških smernic.

Vzporedno s sprejemanjem omenjenih dokumentov kohezijske politike EU sodi med prioritete Slovenije v letu 2006 tudi priprava ustreznih domačih izvedbenih dokumentov (Državni razvojni program oziroma Nacionalni strateški referenčni okvir, operativni programi), na osnovi katerih bo omogočeno dejansko koriščenje dodeljenih sredstev v naslednjem finančnem obdobju. Da bodo cilji omenjenih izvedbenih dokumentov tudi dejansko doseženi je prioritetnega pomena tudi priprava ustreznega nabora kvalitetnih projektov za naslednje finančno obdobje, saj je stopnja črpanja sredstev odvisna predvsem od uspešnih projektov.

V letu 2006 bo Slovenija hkrati tudi nadaljevala z aktivnostmi za učinkovito koriščenje kohezijskih sredstev Enotnega programskega dokumenta 2004 do 2006. V ta okvir sodi tudi zagotovitev ustrezne administrativne usposobljenosti organov vključenih v pripravo, usklajevanje in upravljanje ter izvajanje projektov na državni, regionalni ter lokalni ravni, z namenom izboljšanja absorbcijske sposobnosti. Slednje je nenazadnje pogoj učinkovitega koriščenja dodeljenih sredstev kohezijske politike za obdobje naslednje finančne perspektive 2007 do 2013.

3.

USTAVNA POGODBA

Prednostne naloge Evropske Unije

V skladu z zaključki Evropskega Sveta v juniju 2005, glede procesa ratifikacije ustavne pogodbe in vprašanja kako naprej, obstaja potreba po organiziranju nacionalnih razprav kot pomembnega dela t.i. časa za razmislek, ki bo do preglednega vrha na temo ratifikacije ob zaključku avstrijskega predsedovanja.

V drugi polovici 2006 Evropska Unija pričakuje ustrezne zaključke glede na predhodno oceno razprav na ravni držav članic. Prva polovica leta 2006 bo tako namenjena predvsem spodbujanju čim širše razprave o prihodnosti Evrope, pri čemer bodo v ospredju Pogodba o ustavi za Evropo (PUE), vrednote Evropske unije ter opredelitev evropskega modela za življenje. Organiziranih bo več konferenc, npr. "Zvok Evrope", ki bo namenjena obravnavi evropske identitete in evropskih vrednot, ter "Konferenca o subsidiarnosti", ki sledi pobudam, da je odločitve potrebno sprejemati na najnižji ravni in čim bližje državljanom.

Prednostne naloge Slovenije

Slovenija se bo morala vključiti v celostno razpravo na evropski ravni in nadaljevati z izvajanjem projekta približevanja Evropske Unije svojim državljanom "Communicating Europe".

4.

SPLOŠNE IN INSTITUCIONALNE ZADEVE

Prednostne naloge EU:

EU ima namen nadaljevati pogajanja v Svetu in med Svetom Evropskim parlamentom in Komisijo glede spremembe Sklepa o določitvi izvedbenih pristojnosti danih Komisiji 1999/468 EC, da bi se doseglo ustrezno institucionalno ravnovesje in močnejša vloga Evropskega parlamenta v komitološkem sistemu.

EU ima namen nadalje izvajati Medinstitucionalni sporazum o boljšem oblikovanju zakonov iz leta 2003. Razprava bo še naprej osredotočena na koordinacijo zakonodajnega procesa med tremi institucijami (Komisija, Svet, Parlament), na uporabo alternativnih metod v zakonodajnem postopku, na izboljšanje kvalitete zakonodaje in z njo povezano izdelavo presoje vplivov (impact assessment), na poenostavitev in zmanjšanje obsega zakonodaje Skupnosti ter na izboljšanje prenosa in izvajanja zakonodaje Skupnosti v pravne rede držav članic.

EU bo pregledala izvajanje sklepov na področju večje transparentnosti delovanja Sveta in glede na oceno izvajanja sprejela nadaljnje sklepe in po potrebi ukrepe o spremembi poslovnika Sveta.

Prednostne naloge Slovenije:

Slovenija bo v skladu s svojimi stališči izraženimi na delovni skupini Sveta se zavzemala za omejeno reformo Sklepa Sveta o določitvi izvedbenih pristojnosti danih Komisiji v skladu z 202. členom Pogodbe o ES. Zavzemala se bo za vzpostavitev spremenjenega "regulatornega postopka", ki naj bi se nanašal na zakonodajne akte, sprejete po postopku soodločanja. Izvedbene odločbe, sprejete na njihovi osnovi, pa bi predstavljale akte "kvazizakonodajne narave".

Slovenije se bo osredotočila se na izvajanje že sprejetih ukrepov s strani institucij, ki izvajajo Medinstitucionalni sporazum o boljšem oblikovanju zakonov iz leta 2003. Zavzemala se bo za koordinacijo zakonodajnega procesa med Svetom, Komisijo in Parlamentom in za spoštovanje načela subsidiarnosti in sorazmernosti pri doseganju ciljev Medinstitucionalnega sporazuma.

Slovenija bo podprla razpravo o rešitvi vprašanja izvajanja večje transparentnosti v okviru Sveta. V skladu s svojim stališčem se bo Slovenija zavzemala za oceno transparentnosti dela Sveta in izvajanja določb njegovega poslovnika ter principa odprtosti, ko Svet izvaja vlogo zakonodajalca. Slovenija se bo pri rešitvi nagibala k fleksibilni "cas par cas" oceni glede na vsebino in naravo same razprave in vsebino obravnavanih aktov, ne glede na postopek sprejemanja akta.

5.

IZVAJANJE LIZBONSKE STRATEGIJE

V skladu z prenovljenim načinom upravljanja z lizbonsko strategijo, ki ga je potrdil Evropski Svet marca 2005, bo leto 2006 namenjeno izvajanju nacionalnih programov reform za doseganje lizbonskih ciljev, ki so jih države članice pripravile na podlagi integriranih smernic in jih jeseni 2005 oddale Evropski komisiji. Komisija bo v začetku leta 2006 predstavila Prvo poročilo o napredku, v katerem bo predstavljen pregled nacionalnih programov reform. Poročilo bo a svojem spomladanskem zasedanju obravnaval Evropski svet, ki bo po potrebi sprejel specifična priporočila za države članice.

Na ravni Unije bosta avstrijsko in finsko predsedstvo v okviru izvajanja Lizbonskega programa skupnosti posebno pozornost namenili dokončanju notranjega trga EU, predvsem na področju storitev, telekomunikacij, energije in finančnih storitev. Pozorno pa se nameravata posvetiti tudi ustvarjanju primernega okolja, ki bo spodbujalo inovacije in krepilo na znanju temelječo gospodarstvo ter nabiranje novih znanj. V okviru prizadevanj za zvišanje stopnje zaposlenosti bo pozornost posvečena privlačnosti in kvaliteti dela, prav tako pa bosta z namenom povečanja konkurenčnosti evropskega gospodarstva predsedstvi nadaljevali prizadevanja v okviru pobude za boljše zakonodajno okolje.

Slovenija je jeseni 2005 posredovala Evropski komisiji Nacionalni program reform za doseganje ciljev lizbonske strategije, v katerem je posebno pozornost posvetila reformam, povezanim s učinkovitim ustvarjanjem, prenosom in uporabo znanja, ukrepom, ki prispevajo k večji konkurenčnosti gospodarstva in vodijo k višji gospodarski rasti ter reformam usmerjenim k posodobitvi socialne države in večji zaposlenosti. Pri tem je v nacionalnemu programu reform namenila še posebno velik poudarek ukrepom, ki vodijo k trajnostnemu razvoju ter prizadevanjem za cenejšo in bolj učinkovito državo. Slovenija bo na podlagi ocene programa s strani Evropske komisije in v skladu s specifičnimi priporočili Evropskega sveta jeseni 2006 pripravila poročilo o izvajanju prednostnih nalog in ukrepov, ki si jih je začrtala v nacionalnem programu reform.

5.1.

Pregled prehodnega obdobja za prosto gibanje delavcev

Prvega maja 2006 poteče v skladu s pogodbo o pristopu novih držav članic prvi del fleksibilnega sedemletnega prehodnega obdobja v zvezi z omejitvami za prosto gibanje delavcev. Države članice EU-15, ki so na področju prostega gibanja delavcev uveljavile prehodno obdobje za 8 novih držav članic., in med njimi tudi za Slovenijo, morajo v skladu s pristopno pogodbo do 1. maja 2006 obvestiti Evropsko komisijo, ali bodo prehodno obdobje uveljavljale še nadaljnja tri leta. Evropska komisija bo v začetku leta 2006 objavila poročilo o prehodnem obdobju na področju prostega gibanja delavcev oziroma o učinkih prvih dveh let prehodnega obdobja, ki bo pripravljeno tudi na podlagi poročil posameznih držav članic.

Slovenija se je vseskozi aktivno zavzemala za čimprejšnjo odpravo prehodnega obdobja na področju prostega gibanja delavcev, saj smatra, da je prosto gibanje delavcev oziroma prost pretok oseb ena od štirih temeljnih svoboščin skupnega trga EU. Sprostitev omejitev na področju zaposlovanja lahko pomembno pripomore k večanju stopnje zaposlenosti in zmanjševanju brezposelnosti v državah članicah in na ravni celotne EU ter s tem prispeva k doseganju ciljev Lizbonske strategije. Prepričani smo, da Slovenija ne ogroža trgov dela nobene od starih držav članic EU, zato z zanimanjem pričakujemo poročilo Evropske komisije o učinkih prehodnega obdobja na področju prostega gibanja delavcev in upamo, da bodo države članice, ki so se zatekle k prehodnemu obdobju , sprostile svoje trge dela za zaposlovanje slovenskih državljanov, kot so to že storile Švedska, Irska in Velika Britanija.

6.

SPLOŠNI EKONOMSKI OKVIR/KOORDINACIJA POLITIK

6.1.

Pakt stabilnosti in rasti

Prednostne naloge EU

Svet EU bo nadaljeval z izvajanjem Pakta stabilnosti in rasti in sicer na podlagah, ki so rezultat dinamičnega dogajanja na področju reforme Pakta v letu 2005. Gre za Poročilo Sveta z dne 20. marca 2005, novih uredb Sveta iz junija 2005 in revidiranega Kodeksa ravnanja, dokončanega v jeseni 2005. Leto 2006 bo za številne države članice, ki bi morale uskladiti svoje proračunske primanjkljaje v skladu z že izdanimi Priporočili Sveta, prelomno leto: Nemčija, Francija in Ciper bi morali prekomerni primanjkljaj odpraviti do konca leta 2005, zato bo Svet v začetku 2006 ocenjeval izpolnjevanje njihovih zavez. V letu 2006 pa bi morali prekomerni primanjkljaj odpraviti Grčija in Malta.

Prednostne naloge Slovenije

Slovenija bo na področju svojih javnih financ delovala v smeri zagotavljanja kriterijev, ki jih opredeljuje Pakt stabilnosti in rasti. V dopolnitvi Konvergenčnega programa za obdobje 2005-2008, ki ga je Evropski komisiji in Svetu EU posredovala v decembru 2005, sta za prihodnje leto predvidena javnofinančni primanjkljaj znatno pod 3% in sicer 1,7% BDP in ter javni dolg znatno pod 60% BDP in sicer 29,6% BDP. Sicer pa bo Slovenija vključena v obravnavo postopkov presežnih primanjkljajev držav članic, kjer bo podpirala spoštovanje reformiranega Pakta stabilnosti in rasti.

6.2.

Ažuriranje širokih smernic ekonomske politike

Prednostne naloge EU

Svet bo v tesnem sodelovanju s Komisijo pregledal izvajanje Širokih smernic ekonomskih politik in sprejel odločitev glede morebitne potrebe po posodobitvi. Ta naloga bo prvič opravljena v okviru Integriranih smernic za obdobje 2005-2008 in na podlagi Nacionalnih akcijskih načrtov, ki so jih pripravile države članice. Dejavnost bo osredotočena na glavne stebre ekonomskih in fiskalnih politik v Evropi, kot so zagotavljanje k stabilnosti usmerjenih javnih financ, izboljšanju njihove kvalitete in vzdržnosti ter pospešitev ekonomskih in strukturnih reform.

Končno besedilo morebitnih predlaganih sprememb Širokih smernic ekonomskih politik bo pripravil Svet ekonomskih in finančnih ministrov in jih skupaj z dokumentom o ključnih vprašanjih predstavil spomladanskemu Evropskemu svetu.

Pred tem bo Evropska komisija predvidoma do konca januarja v okviru pregleda Nacionalnih programov reform pripravila poročilo o izvrševanju Širokih smernic ekonomskih politik. V njih bo predstavila tudi mnenje glede nacionalnih reformnih programov posameznih držav.

Prednostne naloge Slovenije

Slovenija je ob koncu leta 2005 sprejela Program reform za izvajanje Lizbonske strategije v Sloveniji in ga posredovala Evropski komisiji. V njem si je na makroekonomskem področju zastavila naslednje usmeritve in ukrepe: nadaljnje usklajeno delovanje makroekonomskih politik za izpolnitev maastrichtskih konvergenčnih kriterijev in prevzem evra leta 2007, postopna ukinitev davka na izplačane plače in poenostavitev davčnega sistema, povečanje prilagodljivosti javnih izdatkov in postopna odprava primanjkljaja, sprejetje novega socialnega sporazuma, spodbujanje daljšega ostajanja v aktivnosti in individualnega pokojninskega zavarovanja.

Program bo že v naslednjem letu treba začeti izvajati, zato je pred izvršilno in zakonodajno oblastjo vrsta zahtevnih nalog.

6.3.

Širitev območja evra

Prednostne naloge EU

Glede na makroekonomski pomen skupne evropske valute, daje EU širitvi evro območja poseben pomen. Dobro delujoča ekonomska in monetarna unija bistveno prispeva k stabilnemu makroekonomskemu ozračju. Evropska komisija se zato že temeljito pripravlja na prihodnjo širitev območja evra in oceno pripravljenosti novih kandidatk za sprejetje evra.

Evropska komisija in Evropska centralna banka bosta najkasneje v juniju 2006 pripravili konvergenčni poročili o izpolnjevanju maastrichtskih kriterijev za prevzem evra za države članice EMU z derogacijo. Nekatere teh držav so se že izrekle za prevzem evra v letu 2007. Obe predsedstvi bosta zagotovili čim prejšnji temeljit pregled poročil z vidika izpolnjevanja kriterijev za prevzem evra, vključno s stabilnim makroekonomskim razvojem in visoko stopnjo vzdržne konvergence. To je še posebej pomembno za tiste države članice, ki nameravajo v začetku leta 2007 vstopiti v evro območje. Na podlagi obeh konvergenčnih poročil in po posvetovanju z Evropskim parlamentom bo Svet EU sprejel Sklep o odpravi derogacije in Uredbo o menjalnih razmerjih nacionalnih valut do evra.

Prednostne naloge Slovenije

Slovenija bo z usklajenim delovanjem ekonomskih politik zagotovila nadaljnje izpolnjevanje nominalnih konvergenčnih kriterijev. To pomeni, da bosta Vlada RS in Banka Slovenije še nadalje skrbeli za stabilnost cen, deviznega tečaja, obrestnih mer ter javnih financ. Slovenija si bo ob tem prizadevala za dokončanje ocene izpolnjevanja konvergenčnih kriterijev s strani Evropske komisije in Evropske centralne banke v roku, ki bo omogočil prevzem evra s 1.1.2007.

Z delom se bo intenzivno nadaljevalo tudi na vseh segmentih tehničnih priprav, saj se datum uvedbe evra nezadržno približuje. Delo še naprej poteka pod vodstvom Koordinacijskega odbora, ki ga vodita Ministrstvo za finance in Banka Slovenije z vključitvijo drugih pomembnih udeležencev tako gospodarstva, finančnega sektorja in javne uprave. Delo poteka na pripravi zakonodajnih podlag, informiranja javnosti, informacijskih sistemov, organizacijskih vprašanj, da bi se zagotovila čim bolj nemotena uvedba nove valute. S 1. marcem 2006 se bo na podlagi že sprejetega Zakona o dvojnem označevanju cen dejansko pričelo s šestnajstmesečnim označevanjem cen v evrih in v tolarjih. Slovenija bo pravočasno sprejela zakon o uvedbi evra in s tem omogočila uvedbo evra s 1.1.2007.

6.4.

Zagotavljanje ustreznih proračunskih sredstev EU

Prednostne naloge EU

Pri pripravi proračuna EU za leto 2007 bosta avstrijsko in finsko predsedstvo upoštevala novi proračunski okvir (NFP 2007 -2013) in proračunske smernice, ki jih določi Svet EU. Prav tako si bosta pri pripravi proračuna EU za leto 2007 predsedstvi prizadevali čimbolj koristno uporabiti vse informacije o izvajanju proračuna za leto 2006 in o ustreznosti le-tega glede na proračunska načela nove finančne uredbe. Rezultati evalvacije bodo upoštevani pri izboljševanju procesa priprave proračuna EU. Delo bo potekalo tudi na nadaljnjem razvoju postopkov usklajevanja proračuna EU z Evropskim parlamentom. Pomemben vidik dela Sveta EU bo nadzor in boj proti goljufijam, z namenom nadaljnjega izboljševanja finančnega upravljanja.

Prednostne naloge Slovenije

Za Slovenijo je pomembno sodelovanje pri pripravi proračuna EU za 2007. V prvi polovici leta osnutek proračuna pripravlja Evropska komisija, pri čemer upošteva tudi zaključke trilateralnih sestankov (Evropska komisija – Svet EU – Evropski parlament) glede proračunskih prioritet. Pomembno je sodelovanje na proračunskem odboru Sveta EU, kjer se dokončno oblikuje preliminarni osnutek proračuna. Slovenija mora pri tem zastopati predvsem naslednje interese:

-

dosledno se morajo upoštevati rezultati dogovora o NFP 2007-2013,

-

obseg proračuna EU naj bo takšen, da bo hkrati omogočil nemoteno izvajanje vseh politik in vplačevanje v proračun EU v skladu z dejanskimi potrebami po plačilih,

-

potrebno je tudi nadaljevati s predvidenim zaposlovanjem kandidatov iz novih držav članic v institucijah EU,

-

v proračunu EU morajo biti zagotovljena primerna sredstva za države zahodnega Balkana, ki bodo vzpodbujala njihov vsesplošni napredek in nadaljnje uspešno vključevanje v evropske integracijske procese.

6.5.

Financiranje vseevropskega prometnega in energetskega omrežja (TEN omrežja)

Prednostne naloge EU

Evropska komisija za finančno obdobje 2007 – 2013 pripravila nov predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi splošnih pravil za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih prometnih in energetskih omrežij ter o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2236/95, saj predvidena finančna pomoč projektom na vseevropskem prometnem in energetskem omrežju v finančnem obdobju od leta 2000 do 2006 ni dala pričakovanih rezultatov (predvsem zaradi prenizkih sredstev in prenizkega deleža sofinanciranja EU – 10% do 20% za izdelavo prometnih projektov).

Predlog Uredbe določa splošne pogoje, načine in postopke za dodelitev finančne pomoči EU projektom skupnega interesa na področju vseevropskega prometnega omrežja in vseevropskega energetskega omrežja. Predlog Komisije vzpostavlja finančni okvir na podlagi štirih pravil: poenostavitve, pogojevanja, selektivnosti/osredotočenja in sorazmernosti. Zelo pomembno je, da se bistveno povečuje višina sredstev za sofinanciranje projektov na TEN omrežju.

Evropska komisija je Svetu in Evropskemu parlamentu posredovala predlog Uredbe 14.7.2004. Svet je le-tega posredoval državam članicam dne 19.7.2004. EP je opravil prvo obravnavo dne 26.10.2005, sprejem Uredbe pa se pričakuje v drugi polovici leta 2006.

Prednostne naloge Slovenije

Pomembnost vseevropskih omrežij pri uresničitvi ciljev lizbonske strategije, krepitvi socialne kohezije in povečanju gospodarske rasti poudarja tudi Slovenija, saj zlasti nove države članice nimajo dovolj čezmejnih omrežij. Slovenija bo morala za projekte na prioritetni listi za razvoj TEN-T omrežja(*1) zagotoviti ustrezna sredstva v proračunu oziroma v obliki financiranja z javno-privatnim partnerstvom. Slovenija se bo zavzemala, da bodo projekti Koper - Divača II. tir, Divača - Trst (do italijanske meje) in Ljubljana - Budimpešta (do madžarske meje) ostali med projekti na prioritetni listi za razvoj TEN-T omrežja. Za projekte na prioritetni listi za razvoj TEN-E omrežja(*2), ki so uvrščeni v seznam prioritetnih projektov bo morala Slovenija zagotoviti dodatna finančna sredstva iz omrežnine za prenosno dejavnost ter sovlaganj oziroma kreditov. Sredstva bodo morala biti zagotovljena tako, da bo možno pričeti s projekti pred letom 2010 in jih dokončati najkasneje v roku 10 let.

Ocenjuje se, da bo imel predlog Uredbe ugoden vpliv na gospodarstvo tako v obdobju gradnje te infrastrukture (rast investicij, zaposlovanja in bruto domačega proizvoda) kot tudi v obdobju koriščenja te infrastrukture. Ta infrastruktura bo omogočila rast logistične dejavnosti v Sloveniji ter zanesljivejšo oskrbo z energijo, s tem višjo dodano vrednost in uveljavitev Slovenije kot izhodišča za JV Evropo. S tem bo zagotovljena kvalitetnejša oskrba gospodarstva in možnosti za njegovo večjo konkurenčnost.

Prioritetna lista projektov na TEN-T omrežju, Priloga III Odločbe št. 884/2004/EC, ki spreminja Odločbo št. 1692/96/EC o smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja(*3) vključuje na območju Slovenije projekte s področja železnic, kar bo imelo ugoden vpliv tudi na okolje. Projekti na TEN-E omrežju Slovenije so obravnavani v skladu s slovensko regulativo, ki je v skladu z EU zakonodajo. V okviru EU se predvideva, da se bodo zmanjšale emisije CO(2) za 4% in s tem onesnaževanje zraka, predvsem v občutljivih goratih predelih. Zmanjšali se bodo tudi prometni zastoji za 14%.

6.6.

Posojilna sposobnost EIB (EIB lending mandate)

Prednostne naloge EU

Svet bo sprejel prenovljen Sklep Sveta, s katerim Evropski investicijski banki podeljuje garancijo za morebitne izgube, nastale iz posojil za projekte v državah izven EU. Trenutno ima EIB mandat delovanja izven držav EU v državah Srednje in Vzhodne Evrope, sredozemskih državah, novih zahodnih samostojnih državah, Latinski Ameriki in Aziji, afriških, karibskih in pacifiških državah in Južnoafriški republiki. Predlog Komisije se pričakuje v prvi polovici 2006 in bo določil nove mandate ter zneske garancij EIB za različna geografska področja. Možno je, da bodo upoštevaje širitev in novo sosedsko politiko vključena nova geografska območja. To bo sprejeto do konca leta 2006 in uveljavljeno z letom 2007.

Prednostne naloge Slovenije

Slovenija se bo pri tem zavzemala za ohranitev mandata v državah Srednje in Vzhodne Evrope ter za največje možne zneske garancij na tem območju, saj ima tu tudi sicer največji zunanje politični interes. Pri tem bo podprla prizadevanja avstrijskega predsedstva, ki namerava predlagati ustanovitev posebnega mandata za Zahodni Balkan. Za širitev mandata na druga področja izven EU je Slovenija zadržana tako glede samega vključevanja novih geografskih področij kot glede povečevanja zneskov garancij.

6.7.

Statistika

Prednostne naloge EU

Na področju statistike bosta obe predsedstvi nadaljevali delo na podlagi pobud, ki so trenutno v postopku pogajanj ali se to pričakuje. Med drugim gre za uporabo cenovne statistike za pariteto kupne moči, statistična klasifikacija gospodarske aktivnosti v EU, strukturna poslovna statistika in sporočanje podatkov o nacionalnih računih. Predsedstvi kot prioriteto navajata tudi izvajanje Evropskega statističnega kodeksa ter zmanjševanje administrativnih in regulativnih bremen za nacionalne statistične organe.

Prednostne naloge Slovenije

Slovenija se bo preko svojih predstavnikov aktivno vključevala v pripravo zakonodajnih aktov na področju statistike in tudi konstruktivno sodelovala v procesu sprejemanja pobud, ki so trenutno v postopku pogajanj. Podpiramo predlagano poenostavitev zakonodaje EU, ki bo poleg e-poročanj in prehoda na administrativne vire dodatno razbremenila poročevalce in producente statistike. Poenostavitev zakonodaje na področju statistike, katere naloga je zagotoviti kakovostne statistične podatke na vseh področjih človekovega življenja in dela, je med drugim povezana tudi s prednostnimi nalogami Lizbonske strategije in s sprejetjem Kodeksa ravnanja evropske statistike. V lanskem letu sprejet Kodeks ravnanja evropske statistike pomeni velik izziv za presojo kakovosti statistike v EU, zato ga nameravamo integrirati v celoten sistem državne statistike.

7.

KREPITEV KONKURENČNOSTI

7.1.

Bolje oblikovani predpisi

Prednostne naloge EU

Cilj politike EU za bolje oblikovane predpise je izboljšati pripravo predpisov in njihovo dokončno obliko z namenom, da bi s tem povečali koristi za državljane, okrepili upoštevanje in učinkovitost pravil ter čim bolj zmanjšali gospodarske stroške; vse v skladu z načelom sorazmernosti in subsidiarnosti prava EU. V tem okviru bosta predsedstvi, v tesnem sodelovanju s Komisijo in Evropski parlamentom, nadaljevali z začrtanim delom, kot ga med drugim predvideva tudi Skupna izjava šestih zaporednih predsedstev glede reforme na področju sprejemanja predpisov.(*4)

Predsedstvi bosta skrbeli za promoviranje horizontalne uporabe ocen vplivov znotraj zakonodajnega postopka. Podprli bosta prizadevanja Komisije po nadaljnji izboljšavi njenega postopka izdelave ocen vplivov, predvsem z vidika dajanja večjega poudarka vprašanju posledic predlaganega predpisa za konkurenčnost ter glede premisleka o skupni metodi za merjenje administrativnih bremen ob upoštevanju ciljev okoljske vzdržnosti ter socialne kohezije. V tem okviru bosta predsedstvi skrbno spremljali zunanjo evalvacijo Komisijinega sistema za izdelavo ocen vplivov, ki se bo začel izvajati začetkom leta 2006.

V tesnem sodelovanj s Komisijo bosta predsedstvi ravno tako pospešili pregled obstoječe sekundarne zakonodaje Skupnosti, in sicer s svojim aktivnim udejstvovanjem pri načrtu poenostavitve zakonodaje. Predsedstvi si bosta pri tem prizadevali za izboljšanje načina dela.

Prednostne naloge Slovenije

Slovenija meni, da je nadaljnje izvajanje pobude za bolje oblikovane predpise v korist Skupnosti in državam članicam, saj vodi k učinkovitejšim normam, bolj primernim za doseganje političnih ciljev Skupnosti.

Slovenija pozdravlja nove Smernice Komisije za izvajanje ocen vplivov, ki so bile sprejete junija 2005 in ki predstavljajo podlago za izvajanje integriranih ocen vplivov zakonodajnih predlogov in političnih pobud Komisije. Ravno tako pozdravlja vzpostavitev sistema izdelave ocen vplivov že v letu 2006. Pri tem želimo poudariti, da se strinjamo s tistimi državami članicami, ki menijo, da bi morala integrirana ocena vplivov poleg gospodarskega, okoljskega in socialnega vidika zajeti tudi vidik konkurenčnosti.

Prav tako podpiramo napore za dosego Sporazuma na področju skupnega pristopa vseh treh institucij (Komisije, Sveta, Evropskega parlamenta) pri izvajanju ocen vplivov v kontekstu Medinstitucionalnega sporazuma. Svet naj se pri izdelavni lastnih ocen vplivov za pomembne vsebinske amandmaje na izvirni predlog Komisije opre že na predhodno izdelane ocene vplivov s strani Komisije.

Slovenija podpira tudi ukrepe glede poenostavitve zakonodaje Skupnosti. Pozdravljamo program Komisije za poenostavitev zakonodajnega okvira. Pri tem poudarjamo, da administrativni postopki in zapletene regulativne zahteve pogosto nalagajo največja bremena majhnim in srednje velikim podjetjem, ter pozdravlja namero Komisije, da bo ta bremena obravnavala v programu poenostavitve in širšem delovnem programu ob upoštevanju načela subsidiarnosti in sorazmernosti. Prav tako podpiramo napore znotraj Sveta EU v smeri poenostavitve sekundarne zakonodaje Skupnosti. Pozdravljamo in podpiramo tudi pobudo Komisije za izvajanje pregleda zakonodajnih predlogov, ki so že v fazi obravnave s strani zakonodajalca, s ciljem preveriti, v kolikor zaradi spremenjenih okoliščin ne bi bilo obravnavanje posameznega zakonodajnega predloga smiselno umakniti iz procedure oziroma posamezen predlog akta ustrezno prilagoditi novim okoliščinam, predvsem z vidika nadaljnjega obstoja relevantnosti zakonodajnega predloga, učinka na konkurenčnost ter ostalih učinkov, ki bi jih sprejetje zakonodajnega predloga utegnilo imeti.

7.2.

Inovacije in podjetništvo

Prednostne naloge EU

EU se vse bolj zaveda pomembnosti inovacij in podjetništva za krepitev evropske konkurenčnosti, zato je to področje tudi v letu 2006 eno ključnih na področju krepitve konkurenčnosti EU. Osrednja naloga bo tako v tem letu namenjena dokončnemu sprejetju Okvirnega programa za konkurenčnost in inovacije za obdobje 2007-2013, ki predstavlja odgovor na pomanjkanje podjetniških aktivnosti v EU predvsem s spodbujanjem investicij in inovacij malih in srednjih podjetij, prav tako pa posega tudi na številna druga področja, predvsem energijo, informacijske tehnologije, raziskave in okolje.

Ob omenjenem okvirnem programu bo prednostna naloga sveta EU predlagati tudi nove oziroma nadaljevati delo na starih predlogih in aktivnostih:

-

Regulativni okvir za avtomobilsko industrijo (CARS 21(*5)), ki uvaja nove pobude za povečanje konkurenčnosti evropske avtomobilske industrije.

-

Komunikacija Komisije o industrijski politiki, s ciljem ustvariti boljše pogoje za razvoj in okrepitev EU predelovalnih industrij v prihodnjih letih in na podlagi katerih naj bi v prihodnje začeli izvajati strategije in ukrepe na nacionalni ravni za vzpostavitev pogojev za pospešen razvoj evropskega predelovalnega sektorja.

-

Akcijski načrt za raziskave in inovacije, ki predstavlja 19 pobud za izboljšanje pogojev za vlaganje v raziskave in inovacije predvsem privatnega sektorja v EU na številnih področjih.

Svet za konkurenčnost bo razpravljal tudi o implementaciji Evropske listine za mala podjetja, izvajanje katere ima velik vpliv na izboljšanje okolja za razvoj podjetništva in s tem na gospodarsko rast in ustvarjanje novih delovnih mest. Omenjena razprava bo potekala na podlagi informacij držav članic z njihovih Nacionalnih programov reform. Na dnevnem redu Sveta za konkurenčnost se predvideva tudi razprava o rasti in zaposlovanju v turizmu.

Na področju javnih naročil bo prednostna naloga Sveta EU priprava novega popravljenega predloga direktive o javnih naročilih, s katero bi zagotovili učinkovito in pravočasno izvajanje postopkov javnih naročil v državah članicah. V letu 2006 se bo morda začelo tudi delo na Komunikaciji Komisije o javnih in zasebnih partnerstvih ter javnih naročilih na področju obrambe.

Obe predsedujoči v letu 2006 poudarjata tudi pomembno vlogo vesoljske politike na nadaljnji razvoj industrijske politike in inovacij, zato se bosta zavzemali za nadaljnje delo in napredek, v okviru Sveta za vesolje, na področju celotne evropske vesoljske politike, še posebej pa na področju spodbujanja raziskav vesolja.

Prednostne naloge Slovenije

Prednostne naloge Slovenije na področju inovacij in podjetništva sledijo prednostnim nalogam EU, med katerimi izstopata Okvirni program za konkurenčnost in inovacije za obdobje 2007-2013 in Komunikacija Komisije o industrijski politiki. Slovenija podpira omenjeni program in Komunikacijo in pri njunem oblikovanju tudi konstruktivno sodeluje, saj se zaveda pozitivnih učinkov, ki jih prinaša.

Med prednostne naloge Slovenije lahko uvrstimo tudi izvajanje v letu 2005 sprejetega Nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa za obdobje 2006 – 2010 (v nadaljevanju NRRP), ki spodbuja sodelovanje znanstvene in raziskovalne sfere ter gospodarstva pri tehnološkem razvoju. NRRP tudi opredeljuje področja, ki so za Slovenijo posebej perspektivna. To so tista, ki omogočajo poglobitev znanja, preboj znanosti in gospodarsko učinkovitost, utemeljeno na vrednotah humane družbe, in tista, ki neposredno podpirajo hitrejši razvoj nosilnih gospodarskih področij kot so: informacijske in komunikacijske tehnologije, napredni sintetični kovinski in nekovinski materiali in nanotehnologije, kompleksni sistemi in inovativne tehnologije, tehnologije za trajnostno gospodarstvo, ter zdravje in znanost o življenju. To so področja, ki po razpoložljivih analizah izkazujejo največji potencial za povečanje gospodarske konkurenčnosti in produktivnosti ter doseganje višje dodane vrednosti v izvozu, za slovensko mednarodno uveljavljanje ter za tehnološki in razvojni napredek gospodarstva oziroma celotne družbe.

7.3.

Varstvo konkurence in državne pomoči

Prednostne naloge EU

V zvezi z ureditvijo državnih pomoči, ki so le v omejenem obsegu predmet odločanja s strani Sveta EU, bo predsedstvo posvetilo pozornost dvema predlogoma iz nedavnega dokumenta Evropske komisije z naslovom "Akcijski načrt državnih pomoči". Gre za napoved predložitve predloga spremembe t.i. dopustitvene uredbe (Uredba Sveta št. 994/98 (EC)) ter napoved predložitve predloga spremembe t.i. postopkovne uredbe (Uredba Sveta št. 659/1999 (EC)).

Na področju varstva konkurence bo predsedstvo začelo delo na predlogu o spremembi uredbe Sveta št. 4056/86/EGS o podrobnih pravilih za uporabo členov 85 in 86 Pogodbe o Evropski Skupnosti v zvezi s pomorskim prometom. Spremenjen predlog uredbe bo določal uporabo pravil Skupnosti o varstvu konkurence na področju pomorskega prometa, in sicer le za storitve v mednarodnem pomorskem prometu iz ali v enega ali več pristanišč Skupnosti, vendar ne za storitve v izrednem ladijskem prometu.

Prednostne naloge Slovenije

Glede predvidenih predlogov sprememb na področju državnih pomoči Slovenija podpira namero Evropske komisije, da pripravi oceno morebitne potrebe po razširitvi Uredbe Sveta (EC) št. 994/98 (t.i. dopustitvena uredba, angleško Enabling regulation), s katero Svet pooblašča Komisijo, da v okviru skupinskih izjem prizna državne pomoči s posameznih področji kot združljive s skupnim trgom brez predhodne priglasitve ter določi splošna pravila združljivosti, ki naj bi vodila k enotni praksi v vseh državah članicah. Morebitni zakonodajni predlog naj bi prinesel razširitev kategorije skupinskih izjem, ki jih Komisija lahko izvzame iz postopka predhodne priglasitve, še na državne pomoči z drugih področji, kot npr. pomoči na področju kulture in ohranjanja nacionalnega izročila.

V zvezi z načrtovano spremembo t.i. postopkovne uredbe (Uredba Sveta št. 659/1999 (EC)) Slovenija meni, da je potrebno zagotoviti racionalnejše in učinkovitejše postopke same priglasitve ter ocenjevanja združljivosti državnih pomoči. Dejstvo je, da se je potreba po ustrezni prilagoditvi politike državnih pomoči ter izvajanja nadzora še okrepila po zadnji širitvi Evropske unije v letu 2004. Z leti se je občutno povečalo ne le število, temveč tudi zahtevnost in prepletenost pravnih dokumentov, ki jih sprejema Evropska komisija. V zvezi s tem predlagamo, da se poveča usmerjenost nadzora na najbolj izkrivljajoče oblike pomoči ter omogoči vnaprej predvidljiv in uporabnikom prijaznejši nadzor državnih pomoči, ki bo pomembno zmanjšal pravno negotovost in obenem tudi administrativno breme Evropske komisije in držav članic.

7.4.

Raziskave

Prednostne naloge EU

Na področju raziskav bo osrednja naloga obeh predsedstev pravočasno sprejeti 7. okvirni program za raziskave in razvoj (v nadaljevanju 7OP) in tako zagotoviti kontinuiteto izvajanja, saj se z letom 2006 zaključi obdobje 6. okvirnega programa.

Učinkovite naložbe javnega in zasebnega sektorja v vsa področja ustvarjanja znanja so med ključnimi dejavniki konkurenčnosti. Zato bosta predsedstvi spodbujali sprejem in izvajanje konkretnih ukrepov, ki pomenijo uresničevanje akcijskega programa Evropske komisije za povečanje deleža BDP za raziskave in razvoj na tri odstotke letno v smislu približevanja barcelonskemu cilju, kar je tudi eden od ciljev Lizbonske strategije.

Prav tako si bosta predsedstvi prizadevali zagotoviti, da bo Svet EU sprejel vse potrebne formalne odločitve na področju mednarodnega nuklearnega fuzijskega raziskovalnega projekta (v nadaljevanju ITER(*6)), ki se bo izvajal v Franciji.

Prednostne naloge Slovenije

Ključna naloga Slovenije za delo v Svetu EU na področju raziskav je predvsem nadaljevati z aktivnim sodelovanjem v procesu sprejemanja 7. okvirnega programa za raziskave in razvoj ter pri tem izkoristiti svoje izkušnje pri črpanju sredstev iz prejšnjih Okvirnih programov. Slovenija omenjeni program podpira, saj meni, da predstavlja dobro osnovo tako v pogledu prednostnih področij, ki jih zajema, kot tudi širših ciljev, ki jih EU z njim želi doseči.

V tej zvezi Slovenija podpira predlagano podvojitev sredstev za raziskave in razvoj v 7. okvirnem programu, pri čemer morajo uvedeni mehanizmi in instrumenti omogočiti enake možnosti sodelovanja vseh članic pri doseganju ciljev Lizbonske strategije. Slovenija se zavzema za poenostavitev administrativnih postopkov, ki naj izvajalcem projektov omogočijo hitrejše in enostavnejše sklepanje pogodb, izvajanje projektov ter koriščenje odobrenih finančnih sredstev. Sprejem novega okvirnega programa ne bo imel večjih posledic na domači proračun, vplival pa bo na prerazporeditev sredstev v okviru finančne perspektive 2007-2013. Sprejem programa bo vplival na gospodarstvo v smislu hitrejšega tehnološkega razvoja in povečanja konkurenčnosti.

Na področju naložb v raziskave in razvoj Slovenija še vedno zaostaja za povprečjem EU-25, vendar si prizadeva, da bi delež teh naložb iz javnega kot tudi iz zasebnega sektorja iz leta v leto naraščal. Tudi naša država namerava doseči t.i. Barcelonski cilj povečanja deleža domačih izdatkov za raziskave in razvoj na tri odstotke BDP do leta 2010. Leta 2003 so ti izdatki znašali 1,52% BDP. Slovenija podpira /in tudi sama upošteva/ vse ukrepe predsedstva na področju raziskav in razvoja, to je, povečanje obsega in učinkovitosti naložb v raziskovalno infrastrukturo, človeške vire in povečanje kvalitete raziskovalnega dela, zlasti na prednostnih področjih raziskav in tehnološkega razvoja, še posebej pa okrepitev sodelovanja med javno raziskovalno sfero in gospodarstvom, kar bo povečalo konkurenčnost evropskega gospodarstva na svetovnih trgih. Podpira tudi vse aktivnosti predsedstva v povezavi s krepitvijo raziskovalne in razvojne dejavnosti v gospodarstvu ter možnost vključevanja naših podjetij v mednarodne projekte.

Slovenija sodeluje pri sporazumu za izgradnjo Mednarodnega poskusnega fuzijskega reaktorja ITER, podpira pa prizadevanja Evropske komisije, da bi uspešno zaključila dogovarjanja glede začetka izgradnje reaktorja v Cadarachu v Franciji in tako pripomogla k reševanju svetovne energetske krize. Sklenitev sporazuma ne bo imela posledic za domači proračun, lahko pa bi imel pozitivne posledice na gospodarstvo, saj bi to lahko sodelovalo pri izgradnji.

7.5.

Izobraževanje in usposabljanje

Prednostne naloge EU

Predsedstvi si bosta v letu 2006 prizadevali za dokončni sprejem Integriranega akcijskega programa na področju vseživljenjskega učenja za obdobje naslednje finančne perspektive (2007 – 2013). Prizadevali si bosta tudi za pravočasen začetek izvajanja programa v letu 2007.

Predlog odločbe sedanja programa Socrates in Leonardo da Vinci nadomešča z novim Okvirnim programom za vseživljenjsko učenje. Posodobitev programov ter njihove vsebinske in strukturne prilagoditve sledijo aktualnim razvojnim procesom v izobraževanju, predvsem bolonjskem in kopenhaškem procesu, kakor tudi izzivom na drugih področjih delovanja EU. Program je sestavljen iz štirih sektorskih programov: Comenius (razvijanje razumevanja med mladimi in izobraževalnim osebjem o pestrosti evropskih kultur in njeni vrednosti, pomoč mladim pri pridobivanju osnovnih življenjskih znanj in sposobnosti, ki so potrebni za njihov osebni razvoj in za prihodnje zaposlovanje ter evropsko državljanstvo), Erasmus (podpiranje pri uresničitvi evropskega visokošolskega prostora, spodbujanja prispevanja visokošolskega in nadaljevalnega poklicnega izobraževanja k postopku inovacije), Leonardo da Vinci (pospeševanje prilagajanja spremembam trga dela in razvoju potreb po znanju) in Grundtvig (odzivanje na izobraževalne izzive starejšega dela evropskega prebivalstva, pomoč odraslim pri iskanju alternativnih poti do izboljšanja znanja in sposobnosti) ter prečnega programa za razvoj politik, učenje jezikov, nove tehnologije in programa Jean Monnet (spodbujanje dejavnosti poučevanja, raziskovanja in razmišljanja na področju študij evropske integracije ter podpiranje obstoja ustrezne vrste ustanov in združenj, ki se osredotočajo na teme, povezane z evropsko integracijo in izobraževanjem in usposabljanjem z evropsko perspektivo).

Na zasedanju Sveta za izobraževanje, mladino in kulturo 13. in 14. novembra je bilo doseženo delno politično soglasje za omenjeni program, kar pomeni dogovor o vseh določbah zakonodajnega predloga, ki nimajo finančnih implikacij.

Vmesno poročilo o implementaciji delovnega programa o ciljih za prihodnost sistemov izobraževanja - Izobraževanje in usposabljanje 2010 - bo dokončano v prvi polovici leta 2006. V tej zvezi si bosta predsedstvi prizadevali dati poudarek strateškim ciljem procesa: kvaliteta, učinkovitost in uspešnost izobraževanja, kot tudi dostopu do izobraževanja. Spodbujali bosta integrirani pristop k sodelovanju na področju izobraževanja in usposabljanja vključno z učinkovitimi delovnimi metodami.

Predsedstvi si bosta prizadevali za sprejetje naslednjih dokumentov:

Priporočila EP in Sveta o Evropski listini za kakovost v mobilnosti, katerega namen je določitev niza skupnih načel za doseganje večje učinkovitosti in uspešnosti pri vseh vrstah organizirane mobilnosti z namenom učenja (še posebej pa oblikovanje nekega skupnega vodila vsem sodelujočim v akcijah mobilnosti novega okvirnega programa na področju vseživljenjskega učenja).

Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje. Dokument se umešča v kontekst lizbonske strategije 2000 in njene prenove 2005. Evropski svet v Lizboni je pozval k oblikovanju evropskega okvira temeljnih znanj, spretnosti in veščin, ki bi jih moralo dati vseživljenjsko učenje. Predlog priporočila vzpostavlja evropski referenčni okvir ključnih kompetenc, ki naj bi jih razvil vsak državljan, in poudarja pomen politične obveze za izvajanje reform, ki jih ni mogoče doseči le s podporo programov Skupnosti. Vendarle je – v skladu z načelom subsidiarnosti – izvajanje okvira popolnoma prepuščeno državam članicam.

Delo bosta nadaljevali na področju:

Sporočila Evropske komisije: Evropski indikator za znanje jezikov. Ozadje omenjenega Sporočila je poziv Evropskega vrha v Barceloni (marca 2002) k nadaljevanju skupnega dela za izboljšanje osnovnih spretnosti in veščin, še posebej pa k čim bolj zgodnjemu učenju najmanj dveh tujih jezikov in k postavitvi "jezikovnega indikatorja". V skladu z usmeritvijo Evropskega vrha v Barceloni naj bi indikator meril znanje prvega in drugega glavnega jezika.

Evropskega kvalifikacijskega okvira kot prostovoljnega orodja za podporo mobilnosti in uresničevanju uresničevanju vseživljenjskega in večrazsežnostnega učenja. Evropski kvalifikacijski okvir bo v veliko pomoč pri primerljivosti in priznavanju kvalifikacij, nudil bo tudi okvir za razvoj kvalifikacij in podpiral vseživljenjsko učenje državljanov.

Predvidoma bo na dnevnem redu Sveta tudi Priporočilo o kvaliteti poučevanja učiteljev.

Pomembna naloga ostaja realizacija politike evropskega visokošolskega prostora (Bolonjska deklaracija), katere cilj je do leta 2010 povečati konkurenčnost evropskih sistemov visokega šolstva. Deklaracija je odgovor na skupne izzive, s katerimi se sooča EU v povezavi z rastjo in raznolikostjo visokega šolstva, zaposljivostjo diplomantov, pomanjkanjem spretnosti na določenih področjih, širjenje zasebnega izobraževanja. Proces ustanavljanja evropskega visokošolskega prostora zahteva stalno podporo, nadzor in prilagajanje na neprestano spreminjajoče se zahteve.

Predsedstvi bosta spodbujali evropsko sodelovanje na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Svet bo v drugi polovici leta 2006 predvidoma sprejel zaključke o poklicnem izobraževanju in usposabljanju. Finsko predsedstvo namerava organizirati konferenco na to temo v decembru 2006.

Pomembno bo tudi uresničevanje naslednjih ukrepov, ki ostajajo aktualni tudi v letu 2006: ukrepi za olajšanje dostopa do sistemov izobraževanja in usposabljanja, vključno s poklicnim usposabljanjem; izvajanje dolgoročne strategije na področju sistemov izobraževanja in usposabljanja, s poudarkom na vseživljenjskem učenju, razvoju digitalne pismenosti, zagotavljanju visokih standardov in učinkoviti rabi virov; izboljšanje kvalitete in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja ter spodbujanju evropske dimenzije v izobraževanju, mobilnost študentov ter odpiranju sistemov izobraževanja in usposabljanja v širši svet.

Prednostne naloge Slovenije

V okviru delovnega programa in prioritet Sveta EU na področju izobraževanja in usposabljanja bo pomembno sprejetje nekaterih zakonodajnih podlag ter nadaljevanje političnega sodelovanja v okviru odprte metode koordinacije. Spremljanje tekočih EU procesov mora biti okrepljeno v luči priprav na predsedovanje Slovenije v EU v letu 2008. Zaradi izjemnega pomena izobraževanja pri uresničevanju Lizbonske strategije in uresničevanju koncepta "na znanju temelječe družbe" med prednostne naloge Slovenije v tem letu štejemo vse trenutno aktualne procesi na področju izobraževanja v Evropi. Bolj kot samo opredeljevanje prioritet bo na nacionalni kot tudi EU ravni zaradi njihove izjemne medsebojne prepletenosti pomembno zagotavljanje njihovega učinkovitega medsebojnega usklajevanja.

Poudarek strateškim ciljem procesa Izobraževanje in usposabljanje 2010 - kvaliteta, učinkovitost in uspešnost izobraževanja; Obravnava vmesnega poročila o poteku omenjenega procesa za obdobje 2006 – 2008 bo sovpadala s slovenskim predsedovanje EU. To pomeni, da mora Slovenija posebno pozornost nameniti ne le uresničevanje tega procesa na nacionalni ravni, temveč predvsem njegovemu spremljanju in upravljanje (governance) na EU ravni. S tem ciljem je nujno vzpostavitvi učinkovite mehanizme povezovanja in koordinacije procesa Izobraževanje in usposabljanje 2010 z vsemi ostalimi procesi in prednostnimi področji, saj je to krovni proces, vsi ostali pa morajo usklajeno prispevati k njegovemu uresničevanju.

Strategija vseživljenjskega učenja v povezavi s Priporočilom Evropskega parlamenta in Sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje; Slovenija pripravlja Strategijo vseživljenjskega učenja v skladu z političnimi izhodišči, sprejetimi pomladi 2005. Ob tem je pomembno okrepiti zavedanje, da ne gre za enkraten, nespremenljiv dokument, ampak za proces, ki ga je treba nenehoma prilagajati in usmerjati. Zato bosta pomembna dokumenta, ki ju bo potrebno povezovati z nacionalno strategijo vseživljenjskega učenja že omenjeno Priporočilo, kot tudi Sklep o uvajanju Evropskega ogrodja kvalifikacij, ki naj bi bil sprejet v letu 2006.

Izobraževanje učiteljev (ref. OECD, INES – študija OECD o učiteljih, EU); Področje izobraževanja učiteljev Slovenija opredeljuje kot eno od prednostnih področij na osnovi Priporočila o kvaliteti poučevanja učiteljev in usklajenih prioritet nemško-portugalsko-slovenskega predsedovanja EU. Na novembrskem Svetu je dr. Milan Zver, minister za šolstvo in šport izpostavil pomen vloge učiteljev pri uresničevanju programa Izobraževanje in usposabljanje 2010 in predlagal, da se posebna pozornost temu področju posveti tudi v okviru vmesnega poročila 2006-2008. Slovenija je tudi pred pomembno odločitvijo o vstopu v študijo ali študije, ki jih na tem področju skupno ali ločeno načrtujeta OECD in EU. Informacije, zbrane s temi študijami in v sledenju procesu Izobraževanje in usposabljanje 2010 pa bodo tudi pomemben temelj za prenovo začetnega in vseživljenjskega izobraževanja in usposabljanja učiteljev.

Razvoj poklicnega izobraževanja (odpiranje in deregulacija sistema); Uvajanje Evropskega ogrodja kvalifikacij zahteva in nadaljnjo krepitev in pospeševanje umeščanja sistema poklicnega izobraževanja in usposabljanja v evropski prostor. Gre za sistematično nadaljevanje aktivnosti v okviru že začete prenove programov poklicnega izobraževanja, predvsem v luči krepitve mobilnosti, zagotavljanja transparentnosti poklicnih kvalifikacij, prenosljivosti potrdil o usposobljenosti s pomočjo Europass listovnika ter usklajenost s kriteriji Evropskega ogrodja kvalifikacij.

Evropsko ogrodje kvalifikacij in priprava na oblikovanje nacionalnega kvalifikacijskega ogrodja; V skladu s časovnico in metodologijo EU v okviru uveljavljanja Evropskega ogrodje kvalifikacij bo Slovenija v letu 2006 nadaljevala z aktivnim sodelovanjem pri nadaljnjem nastajanju in uveljavljanju Evropskega ogrodja kvalifikacij. Slovenija od njenega uveljavljanja pričakuje vrsto konkretnih priložnosti in koristi, vendar ob velikih pričakovanjih ne gre prezreti dejstva, da bo resnična uporabnost orodja odvisna predvsem od tega, koliko bodo delodajalci in delojemalci koncept enoznačno razumeli, sprejeli in v praksi uporabljali. V tem smislu Slovenija posebej izpostavlja zahtevo po razumljivosti in jasnosti vsakega koraka pri njenem uvajanju (jasna in preprosta prevedljivost obstoječih stopenj izobrazbe in kvalifikacij, pridobljenih po različnih, starejših pristopih v skupno nacionalno ogrodje kvalifkacij in posredno v Evropsko ogrodje kvalifikacij.). V tem smislu bomo zagovarjali učinkovito in sistemsko medsebojno obveščanje in koordinacijo pri uvajanju nacionalnih in Evropskega ogrodja kvalifikacij.

Realizacija politike evropskega visokošolskega prostora; Uresničevanje ciljev bolonjskega procesa, zlasti kakovostna prenova študijskih programov, ostaja ena od prioritet nacionalne visokošolske politike. V letu 2006 se bo Slovenija aktivno vključila v aktivnosti EU, ki bodo prispevale tudi k nastajanju evropskega visokošolskega prostora. Sodelovala bo v aktivnostih vzajemnega učenja s področja visokega šolstva v okviru procesa Izobraževanje in usposabljanje 2010 ter pri nastajanju evropskega ogrodja kvalifikacij. Obenem bo realizirala tudi kratkoročne prednostne naloge bolonjskega procesa do leta 2007, med njimi velja omeniti zlasti: pripravo na oblikovanje nacionalnega ogrodja kvalifikacij, pridobitev podatkov o socialno-ekonomskem položaju in mobilnosti slovenskih študentov, nacionalni akcijski načrt za izboljšanje kakovosti postopkov v zvezi s priznavanjem tujih kvalifikacij.

Večjezičnost v povezavi z Evropskim indikatorjem za znanje jezikov; Pri nadaljnjih aktivnostih v zvezi jezikovnim izobraževanjem in usposabljanjem bo Slovenija zagovarjala enotno metodologijo spremljanja učinkovitosti poučevanja in znanja jezikov, vendar ob upoštevanju specifike posameznih držav, ki bi jo lahko izkazovali s samostojno izbiro drugega tujega jezika.

Sprejem nove generacije programov Skupnosti po letu 2006; Slovenija podpira predlog o preoblikovanju obstoječih programov Socrates in Leonardo da Vinci v integrirani program o vseživljenjskem učenju. Na osnovi zaključkov vmesnih ocen programov bo predvsem pomembno doseči smiselno in večjo povezanost številnih akcij dosedanjih programov ter poenostavitev administrativnih, zlasti finančnih postopkov. Predlagana struktura programa in razdelitev sredstev med akcijami oziroma podprogrami je ustrezna. Slovenija podpira ključno vlogo komponente "mobilnosti", programa s tem, da se zavzema za večjo povezanost mobilnosti z medinstitucionalnim sodelovanjem in ohranjanjem pomena projektnih akcij v okviru partnerstev in mrež institucij. Cilje novega programa pa bo mogoče uresničiti le ob bistvenem povečanju sredstev za to področje.

Za učinkovitejše sodelovanje s sosednjimi državami bo pomembno ustrezno preoblikovanje dosedanjih različnih iniciativ in akcij, zlasti programa Tempus, v nov obširnejši program Tempus Plus.

Podpora izvajanju procesov in implementacija

Ob opredeljevanju zgoraj omenjenih prioritetnih področij želi Slovenija poudariti, da bo izvajanje omenjenih procesov, predvsem pa zagotavljanje in uveljavljanje le-teh na nacionalni ravni financirala tudi iz evropskih strukturnih skladov, kar pomeni, da bo načrtovanje EU procesov načrtovala v tesni navezavi z oblikovanjem nove finančne perspektive, strukturnih skladov (Državni razvojni program) in programa vladnih reform.

7.6.

Intelektualna lastnina

Prednostne naloge EU

Kljub spodletelemu poskusu o sprejetju patenta EU le ta še vedno ostaja eden ključnih izzivov politike EU. Vprašanje patenta Skupnosti je trenutno v slepi ulici, vendar si bosta predsedstvi prizadevali, če se bo pokazal interes za nadaljevanje pogajanj in možnost za kompromis, ponovno odpreti to vprašanje in poiskati rešitve, sprejemljive za večino držav članic. Predlog uredbe Sveta o patentu Skupnost predstavlja stroškovno in uporabniku prijazen sistem podeljevanja patenta v EU, ki bi imel enak učinek na celotnem področju EU ter bi se lahko podeljeval, prenašal, razglasil za ničnega ali prenehal veljati na celotnem področju EU.

Predsedstvi EU si bosta v letu 2006 prizadevali tudi za:

-

napredek pri predlogu Direktive o spremembi Direktive 98/71/ES o pravnem varstvu modelov, ki predvideva odpravo možnosti modelne zaščite za vidne rezervne dele – sestavne dele kompleksnega izdelka, ki se uporabljajo za popravilo in vzpostavitev videza izdelka v prvotno stanje. Gre za vidne rezervne dele, med katere sodijo tako avtomobilski deli (pokrovi motorja, odbijači, vrata, brisalci, luči, vetrobranska stekla, blatniki) kot tudi rezervni deli za gospodinjske aparate, sanitarne naprave, ure in drugi podobni proizvodi.

-

nadaljevanje dela na podlagi priporočila Komisije glede skupnega upravljanja z avtorskimi pravicami. Svet EU pričakuje v letu 2006 tudi Poročilo Komisije o pravnem okviru Evropske skupnosti na področju avtorskih in sorodnih pravic.

-

sprejetje Sklepa o pristopu k Ženevskemu aktu Haaškega sporazuma o mednarodni registraciji modelov iz leta 1999.

Prednostne naloge Slovenije

Slovenija se zaveda problematike vprašanja intelektualne lastnine, zato tudi aktivno sodeluje pri pripravi in odločanju predlogov v okviru EU. Tako je Slovenija že od začetka sodelovanja v procesu odločanja v EU podpirala sprejetje Predloga uredbe Sveta o patentu Skupnosti, za kar si bo prizadevala tudi v prihodnje, če bodo podoben interes pokazale tudi države članice, ki so imele določene pomisleke.

Med prednostne naloge Slovenije spadata tudi:

-

Predlog direktive o spremembi Direktive 98/71/ES o pravnem varstvu modelov, do katere pa Slovenija še nima oblikovanega dokončnega stališča, so pa z vsebino in spremembami, ki jih prinaša, že seznanjeni predstavniki zainteresiranih skupin, združenj in tudi državni organi, na katerih delovanje se nanaša predlog direktive. Večina zainteresiranih podpira sprejem sprememb direktive, vendar pa po drugi strani sprejemu direktive nasprotujeta slovenska proizvajalca avtomobilov.

-

Sprejeti Sklep o pristopu k Ženevskemu aktu Haaškega sporazuma o mednarodni registraciji modelov iz leta 1999.

8.

RAZVOJ DELUJOČEGA NOTRANJEGA TRGA

8.1.

Storitve

Prednostne naloge EU

Največ pomanjkljivosti v delovanju notranjega trga EU je mogoče opaziti prav na področju prostega pretoka storitev, zato si EU prizadeva za ukrepe, ki bodo uporabnikom in ponudnikom storitev zagotovili večjo izbiro in kvaliteto storitev po nižji ceni ter tako omogočili hitrejše in lažje izpolnjevanje ciljev Lizbonske strategije. Ker predstavljajo storitve (skupaj z javno upravo) že več kot 70 odstotkov BDP EU in zaposlujejo več kot 67 odstotkov vseh delavcev v EU, je potrebno nujno vzpostaviti učinkovito delovanje notranjega trga na področju storitev.

Zaradi želje po čim prejšnjem doseganju omenjenega cilja tako ostaja prednostna nalogo EU sprejetje Predloga direktive o storitvah na notranjem trgu, pri čemer bo potrebno za uspeh v pogajanjih tudi tesnejše sodelovanje z Evropskim parlamentom, vendar ne na račun krčenja obsega direktive. Predlog direktive zagotavlja pravni okvir pri oblikovanju notranjega trga storitev z odstranitvijo vrste ovir pri izvajanju pravice do ustanavljanja in pravice do opravljanja storitev. Direktiva spodbuja čezmejno aktivnost, pri čemer zagotavlja večjo pravno varnost tako izvajalcem kot uporabnikom storitev. Spodbujanje čezmejne konkurenčnosti širi izbiro prejemnikom storitev, povečuje kvaliteto storitev, ter znižuje ceno le-teh tako za potrošnike kot podjetja.

V letu 2006 se pričakuje tudi predstavitev in začetek postopka sprejema Predloga Komisije o razširitvi področja Direktive 98/34/ES, ki ureja proces notifikacije standardov in tehničnih predpisov, dopolnila pa naj bi se z notifikacijo nacionalnih predpisov na področju storitev.

Prednostne naloge Slovenije

V Sloveniji delež in razvoj storitev, njihova učinkovitost, kakovost in pestrost zaostajajo za državami članicami EU. Slovenija mora oblikovati bolj dinamično in fleksibilno politiko ter mehanizme za spodbujanje razvoja novih storitev, predvsem tistih z visoko dodano vrednostjo. Ob politiki deregulacije in liberalizacije, ki bosta spodbudili večjo konkurenco med ponudniki storitev, je treba napore usmeriti tudi v vzpostavitev sodobne telekomunikacijske infrastrukture in zadostnega števila visoko usposobljenih kadrov.

Slovenija podpira čim prejšnje sprejetje Predloga direktive o storitvah na notranjem trgu, tako kot večina drugih držav pa se zavzema za izključitev nekaterih storitev (zdravstvenih, socialnih, iger na srečo) iz obsega direktive. Glede načela izvorne države Slovenija meni, da le to mora ostati osnovni element direktive, upoštevajoč potrebo po nadaljnji razjasnitvi in nadaljnjem delu za določitev obsega tega načela in izjem. Slovenija tudi podpira določila za nadzor nad napotenimi delavci in učinkovito administrativno sodelovanje in določila, ki zagotavljajo, da bo Direktiva "neutralna" v odnosu do zakonodaje o zaščiti delavcev.

8.2.

Finančne storitve

Prednostne naloge EU

Po tem, ko se je v prejšnjem letu iztekel Akcijski načrt za finančne storitve, bo v letu 2006 posebna pozornost namenjena zlasti implementaciji sprejetih ukrepov iz Akcijskega načrta in seveda tudi ukrepom, ki jih predvideva nadaljnja strategija na področju finančnih storitev, predstavljena v "Zeleni knjigi" in "Beli knjigi" Komisije. Zelena knjiga o politiki na področju finančnih storitev (2005-2010) predstavlja nadaljnji korak v procesu integracije evropskega finančnega trga. Delovanje Komisije na tem področju bo tako v prihodnjem obdobju usmerjeno na konsolidacijo obstoječe zakonodaje, sprejete v okviru Akcijskega načrta za finančne storitve brez velikih načrtov po novih zakonskih predlogih, na učinkovito implementacijo evropskih predpisov v nacionalne pravne rede in striktno delovanje nadzornih organov ter tudi ex-post ocenjevanje sprejetih ukrepov. Poleg tega se bo v prihodnosti prizadevalo za to, da se približajo nadzorne prakse nadzornikov in standardi, ki jih uporabljajo nadzorniki, kar bo prispevalo tudi k izboljšanju čezmejnih aktivnosti, vedno večji pomen pa bodo pridobivali finančni odnosi z ZDA, Japonsko in Kitajsko. Bela knjiga s področja finančnih storitev vsebuje predloge ukrepov za naslednje srednjeročno obdobje.

Glede na operativni program Sveta EU se bo delovanje osredotočalo na nov pravni okvir plačilnih sistemov na notranjem trgu, vključno z implementacijo posebnega priporočila VI FATF, in na področje izračunov in poravnave (načrtovan je Predlog Direktive o izračunu in poravnavi za področje vrednostnih papirjev) kakor tudi na čezmejne združitve v bančnem sektorju (Dopolnitev bančne Direktive 2000/12/EC). Posebej bo pozornost namenjena nadaljnjemu izboljševanju nadzora čezmejnih institucij, izboljšanju stabilnosti in kriznega upravljanja in še posebej pregledu Direktive 94/19/EC o jamstveni shemi za vloge. Opravljene bodo tudi ocene glede napredka pri poenotenju praks nadzora.

Nadaljnji napori bodo namenjeni boju proti financiranju terorizma in preprečevanju pranja denarja. Ključna vprašanja pri tem bodo povezana z uredbo o implementaciji Posebnega priporočila VII FATF o elektronskih prenosih.

Evropska komisija naj bi predložila dve Beli knjigi, eno za področje hipotekarnih kreditov, drugo pa za področje investicijskih skladov. Na področju zavarovalništva bo delo Komisije usmerjeno tudi k pripravi predloga direktive, ki bo na novo uredila pravila o kapitalski ustreznosti zavarovalnic (Solventnost II.), kakor po vsej verjetnosti tudi k pripravi predloga direktive o garancijskih shemah v zavarovalništvu, ki bosta v obravnavo v Svetu EU predloženi v 2007.

Prednostne naloge Slovenije

Slovenija bo dala pri svojem delu prednost tistim predlogom, ki bodo ob upoštevanju obstoječega stanja vodili do povečevanja konkurenčnosti in učinkovitosti slovenskega finančnega sektorja in njegove povezljivosti s finančnimi trgi EU in zunaj njega. Slovenija se zavzema za pristop k spremembam zakonodaje, ki bo že v naprej v največji možni meri predvidel možne posledice na finančne institucije, njihove komitente in makroekonomsko okolje. Slovenija je že podprla ukrepe, predvidene v "Zeleni knjigi o politiki finančnih storitev za obdobje 2005-2010", katere poglavitni namen je nadaljnja integracija finančnih trgov s poudarkom na izvajanju že sprejete zakonodaje in ukrepov. V prihodnosti bi moral biti dan večji poudarek izboljšanju sodelovanja med nadzorniki finančnih trgov. Takšen pristop bi v tem trenutku lahko prispeval k bolj integriranim, učinkovitim in likvidnim finančnim trgom. Poenotenje pravil znotraj EU ob hkratnem boljšem sodelovanju nadzornikov pa bi prispevalo k večjemu razvoju čezmejnih aktivnosti. Glede nadaljnjega oblikovanja predpisov na ravni EU Slovenija podpira pristop Komisije glede presoje vpliva posameznega predpisa na delovanje finančnih trgov in usklajevanje z vsemi zainteresiranimi stranmi, da bi bila njegova implementacija izvrševanje v prihodnosti lažja.

Pri zakonodajnih predlogih, ki šele bodo posredovani v obravnavo Svetu, se bo Slovenija aktivno vključila v postopek sprejema v čim zgodnejši fazi.

8.3.

Obdavčitev

Prednostne naloge EU

V skladu s splošnim ciljem, da naj bo zakonodajni okvir stroškovno bolj učinkovit in pregleden, se bo moralo o ureditvi davčnega področja ponovno premisliti in jo nadalje razviti. Potrebni so ukrepi za odpravo ovir za čezmejno dejavnost in motenj v konkurenci med državami članicami. Pri posrednih davkih bosta predsedstvi nadaljevali s pobudami za poenostavitev in posodobitev sistema davka na dodano vrednost in trošarin (alkoholne pijače). Tu je vrsta dosjejev, katerih obravnava se je začela oziroma je potekala pod prejšnjimi predsedstvi. Ena prvih odprtih zadev, ki bo obravnavana takoj v januarju, je vprašanje znižanih stopenj davka na dodano vrednost. V letu 2006 je napovedana objava Sporočila Komisije o strategiji izboljšave boja proti davčnim zlorabam. Pri neposrednih davkih se pričakuje nadaljevanje dela pri skupni konsolidirani davčni osnovi tako na tehnični kot na politični ravni. Predsedstvi bosta podprli tudi Sklep o programu FISCALIS 2013, ki je potreben za koherenten razvoj davčnih sistemov na notranjem trgu.

Na področju davka na dodano vrednost (DDV) je cilj predlogov EU posodobitev obstoječega skupnega sistema DDV in hkrati prilagoditev najnovejšemu ekonomskemu, tehničnemu ter političnemu razvoju. Prav tako naj bi spremembe prispevale k enostavnejšem poslovanju davčnih zavezancev in davčnih uprav. Z drugimi predlogi se želi doseči poenotenje izvajanja in poenostavitev veljavne zakonodaje Skupnosti. Na področju trošarin so usmeritve poenotenje izvajanja in posodobitev zakonodaje Skupnosti.

Prednostne naloge Slovenije