TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Izvršnega sveta skupščine občine dne 20. 12. 1993.

Po določbah 107. člena zakona o dohodnini oziroma 114. člena prečiščenega besedila tega zakona (Ur. l. RS, št. 48/90 in 31/91, prečiščeno besedilo št. 14/92) izvršni svet občinske skupščine lahko na obrazložen predlog davčnega organa odloči, da se zavezancu davčni dolg v celoti ali deloma odpiše, če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov. Pri zavezancih, ki so lastniki nepremičnega premoženja, lahko predlaga, da se davčni dolg zavaruje s knjižbo zastavne pravice na njihovih nepremičninah. Iz tega izhaja, da ima tožena stranka diskrecijsko pravico, da lahko davčni dolg v celoti ali deloma odpiše osebi, ki jo je zadela takšna stiska, da bi izterjava davčnega dolga spravila v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov. Toda tudi v primeru odločanja po prostem preudarku mora organ predhodno ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo ter v obrazložitvi odločbe navesti ugotovljeno dejansko stanje in razloge, ki so bili odločilni za presojo dokazov (4., 7. in 209. člen zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Ne zadostuje pavšalno navajanje dejanskih in pravnih razlogov, zlasti ne v primeru negativne odločbe.