TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Iz ugotovitev sodišč druge in prve stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano (3. odstavek 385. člena ZPP) izhaja, da sta bila toženca v kazenskem postopku spoznana za kriva storitve kaznivega dejanja sodelovanja v pretepu, v katerem je bil tožnik dne 28.9.1985 hudo telesno poškodovan. Toženca sta bila med seboj povezana in sta nastopala družno. V gostilno F. K. sta v večernih urah prišla skupaj in se tam s tožnikom in F. H. najprej zapletla v verbalni konflikt kasneje pa tožnika in F. H. tudi fizično napadla. Po končanem fizičnem napadu, ki je imel za posledico hude telesne poškodbe tožnika, sta se skupaj odpeljala z N. osebnim avtomobilom.

Ob upoštevanju navedenih dejanskih ugotovitev je tudi po presoji revizijskega sodišča glede vprašanja odškodninske odgovornosti toženih strank materialno pravo pravilno uporabljeno. Za škodo, ki jo je povzročilo več oseb skupaj, odgovarjajo vsi udeleženci solidarno (1. odstavek 206.člena zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR).

Revizija sicer utemeljeno zatrjuje, da ni gotovo, kdo izmed obeh tožencev je povzročil škodo in vztraja pri trditvi, da je potem edino logično, da se je tožnik v pretepu poškodoval sam, vendar pa pri tem prezre, da je bilo v postopku pred sodiščema druge in prve stopnje z gotovostjo ugotovljeno, da je tožeči stranki škoda nastala zaradi ravnanja enega izmed določenega kroga ljudi in sicer z ravnanjem (vsaj) enega od tožencev. Zato je odločitev sodišč o solidarni odgovornosti obeh tožencev na podlagi določbe 206. člena ZOR, ki je vpeljal alternativno vzročnost, materialnopravno pravilna.