TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da glasi:

"Ugotovitev direktorja tožene stranke z dne 4.3.2003 o prenehanju pogodbe o zaposlitvi tožnice se odpravi.

Tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo dne 4.3.2003, in ji še traja, zaradi česar jo mora tožena stranka pozvati nazaj na delo in za čas od prenehanja delovnega razmerja dalje do vrnitve vpisati delovno dobo v delovno knjižico, v roku 8 dni pod izvršbo.

Tožena stranka je dolžna tožnici za ves čas trajanja nezakonitega prenehanja delovnega razmerja obračunati pripadajoče nadomestilo plače kot bi delala od 4.3.2003 dalje do vrnitve na delo v mesečnem bruto znesku 186.780,50 SIT, in ji izplačati neto znesek plače z zakonskimi zamudnimi obrestmi, od bruto zneskov nadomestila plače pa odvesti pripadajoče prispevke in davke, vse v 8 dneh pod izvršbo.

Tožena stranka je dolžna tožnici povrniti stroške postopka v znesku 129.750,00 SIT, v roku 8 dni pod izvršbo.

Tožena stranka sama krije svoje stroške postopka."

Tožena stranka je dolžna tožnici povrniti pritožbene stroške v znesku 54.020,00 SIT, v roku 8 dni pod izvršbo.

 

Tožnica je sklenila delovno razmerje pri toženi stranki za delovno mesto pomočnice vzgojiteljice, čeprav ni v celoti izpolnjevala pogojev za zasedbo delovnega mesta pomočnice vzgojiteljice (ni imela opravljenega tečaja za delo s predšolskimi otroki). Tožena stranka je kljub temu z njo sklenila delovno razmerje, kar pomeni, da je bila tožena stranka seznanjena z zakonsko zahtevo po izobrazbi za navedeno delovno mesto. Tožnica se je zaposlila pri toženi stranki dejansko štiri leta po uveljavitvi ZVrt. Zato zanjo ne more veljati določba 2. odstavka 58. člena ZVrt, ki se nanaša le na delavce, ki so bili v delovnem razmerju pri toženi stranki na dan 15.3.1996. Iz tega razloga odločitev tožene stranke o odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnice ni bila zakonita.