TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

Sklep o določitvi naroka je sklep procesnega vodstva (10. točka 1. odstavka 269. člena ZPP). Sodišče ga sme preklicati ali spremeniti, a dokler tega ne stori, velja. Zato bi se moral toženec, ki obvestila o preklicu naroka ni prejel, sam pozanimati, ali je bilo njegovi prošnji ugodeno. Ker tega ni storil, pa tudi glavne obravnave se ni udeležil, se je sam odrekel pravici do sodelovanja v postopku in mu te pravice ni (z nezakonitim postopanjem) odvzelo sodišče. Toženec se ne more sklicevati na to, da se je na vabilo sodišča po svoji oceni ustrezno odzval z vložitvijo prošnje za preložitev naroka za glavno obravnavo in da je že tak odziv (prošnja za preložitev) ovira za opravo naroka za glavno obravnavo in za zaslišanje le tiste stranke, ki se je vabilu odzvala. Odzvati se vabilu k točno določenemu procesnemu dejanju ob natančno določenem času logično ne more pomeniti ničesar drugega kot zglasiti se v času, navedenem v vabilu na prav tam navedenem kraju. Smiselno uveljavljane absolutne bistvene kršitve procesnih pravil iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP torej ni bilo.