TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Zadeve, ki se pri Vrhovnem sodišču vodijo kot X Ips 91/2011, X Ips 92/2011, X Ips 93/2011 in X Ips 94/2011, se združijo v skupno obravnavanje in odločanje tako, da postane osnovni spis X Ips 91/2011.

II. Revizije se zavržejo.

III. Tožeča stranka trpi sama svoje stroške revizijskih postopkov.

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.

Revidentka v obravnavanih zadevah ni zadostila standardu natančnosti in konkretiziranosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja pri sklicevanju na odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-353/04 z dne 31. 5. 2006 in sodbo Vrhovnega sodišča RS X Ips 405/2007 z dne 27. 10. 2010, pa tudi ni konkretno in natančno opredelila vprašanja, ki je bistveno za odločitev v zadevi, ampak je zgolj na pavšalni ravni zatrjevala, da gre za odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča RS in Ustavnega sodišča RS.

Zatrjevani razlog odstopa od sodne prakse ni podan, saj Vrhovno sodišče v zadevah I Up 156/2003 in ostale ni zavzelo stališča, da pravna oseba ne more odstraniti blaga izpod carinskega nadzora po 145. členu CZ, kot zmotno zatrjuje revidentka, ampak je zavzelo stališče, da je bil carinski dolg (ki je bil sicer solidarno naložen vozniku – fizična oseba, prejemniku blaga – pravna oseba in špediterju – pravna oseba) utemeljeno naložen špediterju – pravni osebi po prvem odstavku 125. člena CZ (in četrti alineji tretjega odstavka 145. člena CZ), ker je voznik blago (plinsko olje) v tranzitu pretočil v rezervoar, odstranjen izpod carinskega nadzora, namesto da bi ga prijavil namembni carinarnici.