TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Ob ugoditvi pritožbi zagovornika obdolženega J.C., delni ugoditvi pritožbi zagovornika obdolženega A. V. in po uradni dolžnosti se izpodbijani sklep spremeni tako, da se obdolženima A. V. in M. K.

pripor podaljša le iz razloga po 3. točki 2. odstavka 191. člena ZKP, pripor zoper obdolžena J. C. in S. K. pa se odpravi.

 

Teža kaznivih dejanj oziroma višina predpisane kazni sama po sebi še ne opravičuje sklepa o begosumnosti, če niso hkrati podane še kakšne druge okoliščine, ki bi potrjevale takšno bojazen. Po tej logiki bi morali biti v priporu vsi obdolženci za kazniva dejanja, za katera je zagrožena višja zaporna kazen.

Priporni razlog iz 1. točke 2. odstavka 191. člena ZKP, zaradi katerega je bil pripor podaljšan vsem štirim obdolžencem, ni podan.

Razlogi, ki jih v pritožbah navajata zagovornika, so hkrati tudi v korist drugih dveh obdolžencev, ki se zoper izpodbijani sklep nista pritožila (člen 380 v zvezi s 1. odstavkom 398. člena ZKP).