9. Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Madžarske o reševanju vodnogospodarskih vprašanj
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
O RAZGLASITVI ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE MADŽARSKE O REŠEVANJU VODNOGOSPODARSKIH VPRAŠANJ
Razglašam Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Madžarske o reševanju vodnogospodarskih vprašanj, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 24. januarja 1995.
Ljubljana, dne 2. februarja 1995
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE MADŽARSKE O REŠEVANJU VODNOGOSPODARSKIH VPRAŠANJ
Ratificira se Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Madžarske o reševanju vodnogospodarskih vprašanj, podpisan 21. oktobra 1994 v Ljubljani.
Sporazum se izvirniku v slovenskem in madžarskem jeziku glasi:
S P O R A Z U M
MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE MADŽARSKE O REŠEVANJU VODNOGOSPODARSKIH VPRAŠANJ
Vlada Republike Slovenije in Vlada Republike Madžarske (v nadaljnjem besedilu: pogodbenici)
IZHAJAJOČ IZ POTREBE po reševanju vodnogospodarskih vprašanj pri urejanju skupnih mejnih vodotokov in vodotokov ter vodnih sistemov, ki prečkajo skupno državno mejo,
Z UPOŠTEVANJEM v Helsinkih 17. marca 1992 podpisanega Sporazuma o zaščiti in uporabi vodnih tokov, ki prečkajo državno mejo, ter mednarodnih jezer, ki ga je pripravila Evropska gospodarska komisija OZN,
Z UPOŠTEVANJEM Konvencije o sodelovanju pri varovanju in smotrni uporabi reke Donave (Sofija, junij 1994),
Z UPOŠTEVANJEM potrebe po ohranjanju enotnosti vodnogospodarskih razmer ter s priznavanjem iz te enotnosti izhajajoče pravice in dolžnosti,
1. Pogodbenici bosta po določilih sporazuma s svojimi pooblaščenimi pristojnimi organi proučili in sporazumno reševali vsa tista vodnogospodarska vprašanja – sem prištevamo tudi ukrepe in dela, ki lahko vplivajo na vodne količine, kakovost voda in njeno stanje v okolju – ki so v interesu obeh pogodbenic, ali pa so potrebni ukrepi ene pogodbenice v interesu druge pogodbenice.
2. Pristojna organa pogodbenic sta za Republiko Slovenijo Ministrstvo za okolje in prostor, Republiška direkcija za varstvo okolja in urejanje voda, za Republiko Madžarsko pa Ministrstvo za promet, zveze ter vodno gospodarstvo.
2. člen
Veljavnost sporazuma
1. Določila sporazuma se nanašajo na vsa vodnogospodarska vprašanja, ukrepe in dela, povezana z vodozbirnimi območji, skupnimi mejnimi vodotoki in vodotoki, ki prečkajo skupno državno mejo in lahko z vodnogospodarskega vidika vplivajo na določene vodotoke in objekte.
2. Določbe sporazuma se nanašajo na:
a) zalogo talnih in površinskih voda,
b) varstvo in obrambo pred škodljivim delovanjem voda,
c) uporabo in izkoriščanje voda,
d) zaščito pred onesnaževanjem in neracionalno uporabo voda, preučevanje kakovosti mejnih voda,
e) preučevanje vplivov posegov na okolje,
f) raziskave, projektiranje, izvajanje in izmenjavo podatkov v zvezi s točkami a) do e).
Pogodbenici se obvezujeta, da bosta:
1. vsaka na svojem ozemlju, pa tudi skupno primerno vzdrževali struge skupnih mejnih vodotokov in kanalov ter vodotokov in kanalov, ki prečkajo skupno mejo, ter vse objekte na teh,
2. v skladu s svojimi interesi upravljali objekte in naprave in skrbeli za njihovo obratovanje,
3. sporazumno spreminjali obstoječe ali granjo novih objektov na ozemlju ene ali druge pogodbenice kakor tudi izvedbo ukrepov, s katerimi se spreminjajo vodnogospodarske razmere vodozbirnih območij, skupnih mejnih vodotokov ali vodotokov, ki prečkajo skupno državno mejo, kakor tudi skrbeli za izboljšanje kakovosti in stanja voda v okolju,
4. na svojem ozemlju ohranjali, vzdrževali, po potrebi dopolnili in obnovili tiste obmejne višinske ter horizontalne osnovne točke, ki se uporabljajo za vodnogospodarska dela. Te osnovne točke lahko uporabljata obe pogodbenici.
4. člen
Obveznost obveščanja
Pristojni organi pogodbenic bodo na najhitrejši možen način vzajemno obveščali drug drugega o nevarnosti poplav in ledu, o izrednih onesnaženjih voda in o drugih nevarnostih, ki bodo grozile vodozbirnim območjem in skupnim mejnim vodotokom ali vodotokom, ki prečkajo skupno državno mejo.